28. 1. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Elizabethe Perles in Aloisie Lackner, obe Republika Avstrija, ki ju zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 28. januarja 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena in drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Upravna enota Ljubljana je ugotovila, da se pravni prednik pritožnic po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 do smrti 30. 11. 1955, ni štel za državljana takratne Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo pritožnic zavrnilo, Upravno sodišče pa je zavrnilo tožbo pritožnic zoper tako odločitev. Pritožnici sta vložili revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče (na podlagi stališča, da je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta) zavrglo, ker pritožnici nista izkazali zatrjevanega pogoja zelo hudih posledic in ker ne gre za spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti.

Pobudnici sta z isto vlogo vložili ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije in sodbo Upravnega sodišča ter pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 73. in 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjujeta, da sta izpodbijani določbi ZUS-1 v neskladju z Ustavo, saj zoper odločitev Upravnega sodišča v upravnem sporu ni zagotovljena pravica do pritožbe v vseh primerih. Po 25. členu Ustave naj bi bila pravica do pritožbe zagotovljena vsakomur, pri tem pa bi bilo treba pod pojmom pritožbe upoštevati pravico do uveljavljanja in preveritve vseh pritožbenih kršitev, torej tudi presoje dejanskega stanja. S tem, ko naj bi bila za večino odločitev v upravnem sporu po veljavni ureditvi možna le revizija, pa še ta ob zakonsko ne dovolj opredeljenih pogojih (kršitev 22. člena Ustave), naj bi bila zakonska ureditev v neskladju s 25. členom Ustave. Ker naj bi bila zakonska opredelitev pogojev za dopustnost revizije preširoka, naj bi bilo s tem onemogočeno, da bi stranke vnaprej lahko vedele, kaj in koliko so dolžne dokazati, da bo sodišče štelo, da je pogoj za revizijo izkazan.

B.

Pobudnici navajata, da izpodbijata 73. člen ZUS-1 in 83. člen ZUS-1, vendar se njuni očitki nanašajo le na prvi odstavek 73. člena ZUS-1 (ki določa, kdaj je zoper sodbo, ki jo izda Upravno sodišče, dovoljena pritožba)

Prvi odstavek 73. člena ZUS-1 se glasi: "Zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona."

in na drugi odstavek 83. člena ZUS-1 (ki določa, kdaj je revizija dovoljena). Ustavno sodišče je zato štelo, da izpodbijata prvi odstavek 73. člena ZUS-1 in drugi odstavek 83. člena ZUS-1.

Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 65/08) že presodilo, da prvi odstavek 73. člena ZUS-1, po katerem je zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba dovoljena le v primeru, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ni v neskladju s 25. členom Ustave. Ker pobudnica pobude v tem delu ne utemeljuje z razlogi, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnji odločitvi, je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1 zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

Neutemeljen je tudi očitek pobudnic o neustavnosti drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pobudnici izpodbijani določbi očitata neskladje z Ustavo, ker da je zakonska opredelitev pogojev za dovoljenost revizije preširoka. Takšen očitek bi bil lahko relevanten z vidika načela jasnosti in določnosti pravnih norm iz 2. člena Ustave. Tega očitka pa ni mogoče utemeljiti s posplošeno trditvijo, da je zakonska opredelitev pogojev za dovoljenost revizije preširoka. Kolikor očitek pobudnic pomeni dejansko nestrinjanje z uporabo (razlago) te določbe v konkretnem postopku, to vprašanje ne more biti predmet postopka za oceno ustavnosti predpisa. Ali je morda v konkretnem postopku Vrhovno sodišče z razlago izpodbijani določbo dalo vsebino, ki je nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino, je vprašanje, ki ga bo Ustavno sodišče presojalo v okviru preizkusa ustavne pritožbe, o kateri bo odločilo posebej.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

z a n j dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

Opombi:

Drugi odstavek 83. člena ZUS-1 se glasi: "Revizija je dovoljena: 1. če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov; 2. če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; 3. če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.