Jedro

Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem delu, to je v 3. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zakonska zveza, ki sta jo dne 28.12.1996 sklenila tožnica in toženec, razveže (1. točka izreka), mladoletni sin pravdnih strank G., rojen 30.6.1997 se zaupa v varstvo in vzgojo materi tožnici (2. točka izreka), toženec je dolžan za mld. G. plačevati mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT do 15. v mesecu za tekoči mesec, in sicer od 1.5.1999 dalje tako, da do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke skupaj z zamudnimi obrestmi od 15. v mesecu za tekoči mesec do plačila v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, do prvega obvestila o uskladitvi preživnine, od tedaj dalje pa v višini, določeni z obvestilom in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila, vse pod izvršbo (3. točka izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženec vložil pritožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijano sodbo v 3. točki izreka, zaradi kršitve pravil pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izodbijano sodbo v 3. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavanje.

Toženec v pritožbi navaja, da je prvo sodišče pred izdajo izpodbijane sodbe ravnalo v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku glede vročanja sodnih pošiljk. Vabilo za glavno obravnavo za dne 19.10.1999 tožencu namreč ni bilo vročeno. Tožnikova mama, ki je sicer podpisala sprejem poštne pošiljke, tožencu pošte ni izročila, ker ji je tako svetovala terapevtka programa Društva Projekt Človek, v katerega je vključen toženec in je zato toženec zamudil na glavno obravnavo. Pri primerjavi podpisov na povratnici vabila za glavno obravnavo s toženčevim podpisom na pooblastilu pooblaščencu je očitno, da podpisa nista identična. Ker toženca ni bilo na glavno obravnavo, ni mogel sodišču predlagati dokazov, ki so pomembni pri odločitvi sodišča o določitvi višine preživnine za mld. otroka pravdnih strank.

Plačevanja preživnine toženec preprosto ne zmore. Kot odvisnik je namreč vključen v program zdravljenja in lastnih sredstev nima. Je brez zaposlitve. Toženčevo zdravljenje bo trajalo kar nekaj let in zato ni mogoče pričakovati, da bi sploh lahko poravnal preživnino za svojega otroka. Glede na to, da je tekom dokaznega postopka prvo sodišče ugotovilo, v kakšnem stanju je toženec, je ugotovitev prvega sodišča, da je toženec za delo sposoben, zmotna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka glede vročanja, ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je opravilo vročitev vabila na narok za glavno obravnavo za dne 19.10.1999 v skladu z določbo 1. odst. 140. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni razjasnilo v tolikšni meri, da bi lahko odločilo o preživnini za mld. otroka pravdnih strank.

Sodišče prve stopnje je odločilo o preživnini za mld. otroka pravdnih strank samo na podlagi zaslišanja tožnice in je tako nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Iz določbe 2. odst. 421. člena ZPP izhaja, da če sodišče zahtevku za razvezo ugodi, odloči tudi o preživljanju skupnih otrok, pri tem pa sodišče ni vezano na postavljen zahtevek.

Sodišče tako ni vezano na dokazne predloge strank in je samo dolžno ugotoviti okoliščine, ki so pomembne za določitev preživnine.Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi toženca ugodilo in na podlagi določbe čl. 355 ZPP izpodbijano sodbo v 3. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo torej treba raziskati dejansko stanje v zgoraj navedenem pomenu. V ta namen bo potrebno predvsem zaslišati toženca in ugotoviti, koliko je toženec sposoben prispevati k preživljanju mld. otroka pravdnih strank.