Jedro

Zagovorniku ni mogoče pritrditi, da je pripor zoper obtoženca nesorazmeren ukrep glede na čas trajanja pripora. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da teža izvršenih kaznivih dejanj, ki ju je obtoženi izvršil (na ravni utemeljenega suma) iz nizkotnih nagibov ogrožajo varnost, zdravje in življenje ljudi. Pripor odtehta poseg v pravico obtoženega do njegove osebne svobode. Tako pa pritožbeno zavzemanje za nadomestitev pripora s hišnim priporom, kljub trditvam, da obtoženi v varnost ljudi do kritičnega dne nikoli ni posegal, glede na prej izpostavljene okoliščine ni utemeljeno.Varnost, zdravje in življenje ljudi je zato mogoče zagotoviti le s priporom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženega A. A. še vedno podani.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obtoženega iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 19., 20. in 22. členu Ustave RS ter 5. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in odpravo pripora zoper obtoženega. Podredno predlaga nadomestitev pripora s hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri obtožencu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, da je pripor edini primeren in hkrati neogibno potreben ukrep za odvrnitev ponovitvene nevarnosti ter s tem za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. V primerjavi z ogroženostjo ljudi, kakršno predstavljajo v tem postopku obtožencu očitani kaznivi dejanji, gre tudi sorazmeren ukrep. Ob hkrati ugotovljenem obstoju utemeljenega suma je prvo sodišče pravilno zaključilo, da so vsi pogoji za pripor zoper obtoženca še vedno podani, kar je tudi ustrezno in prepričljivo obrazložilo.

5. Pritožba očita, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, češ da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ti razlogi pomanjkljivi ter da razlogi nasprotujejo samim dejstvom, izhajajočim iz listinskih in drugih dokazov. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, saj so v sklepu navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ki so jasni, skladni in celoviti, tako v sferi ponovitvene nevarnosti kot v sferi nujnosti, neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora.

6. Ker pritožba po vsebini reproducira navedbe, na katere je bilo v tem postopku že odgovorjeno, nazadnje v sklepu Višjega sodišča v Celju I Kp 11301/2022-601 z dne 10. 1. 2024, se višje sodišče na zavzeta stališča v izogib ponavljanju sklicuje.

7. Utemeljen sum, da je obtoženec izvršil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice in zlasti izreka (sicer nepravnomočne) obsodilne sodbe, s katero mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora, zato je na podlagi vsega navedenega utemeljen sum glede obtožencu očitanih kaznivih dejanj dognan. Kolikor zagovornik polemizira z vsebino obsodilne sodbe in ponuja navedbe, ki de facto predstavljajo pritožbo zoper sodbo, ti pritožbeni očitki presegajo okvire pritožbenega postopka v zvezi z ugotovitvijo pogojev za perpetuacijo pripora. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravilnimi zaključki sodišča prve stopnje, da je utemeljen sum glede storitve obtoženemu očitanih kaznivih dejanj podan.

8. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri obtožencu še vedno izkazan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ter poudarja, da pritožba neutemeljeno vztraja, da ponovitvena nevarnost pri obtoženemu ni podana.

9. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da obtoženec do sedaj še ni bil obsojen za kazniva dejanja, vendar je poudarilo obtoženčevo veliko mero vztrajnosti, agresivnost in nepredvidljivosti ob izvršitvi kaznivih dejanj. Dejanje naj bi zoper oba oškodovanca, ki sta kritičnega dne izvrševala pravice iz zaposlitve (izvršiti sklep sodišča) in oboroženega odpora obtoženega nista pričakovala, izvršil premišljeno. S tem je obtoženec izkazal, da pravnih norm in pravil ne spoštuje. Obema oškodovancema naj bi obtoženi življenje vzel z direktnim strelom v glavo, pri tem pa izkazal veliko mero odločnosti, da je pripravljen v izogib izgube premoženjske vrednosti zarubljenega vozila (3.000 EUR), ne glede na to, da naj bi bilo vozilo v lasti njegove žene, odvzeti življenje dveh oseb, kljub temu, da je bilo vozilo že zaseženo. Sodišče tehtno ni spregledalo niti obtoženčeve posesti več kosov orožja in eksploziva, kar po utemeljenih zaključkih sodišča prve stopnje nedvomno kaže resno in konkretno nevarnost, da bi obtoženec kaznivo dejanje ponovil. Sodišče prve stopnje je, v nasprotju s pritožbenimi navedbami, pri svoji odločitvi upoštevalo tudi dejstvo, da je obtoženi živel mirno družinsko življenje in da mora partnerici zaradi zdravstvenih težav nuditi pomoč, vendar pa vse navedeno ne more omajati obstoja resne in konkretne nevarnosti, da bi obtoženi dejanje ponovil. Ker se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razumnimi razlogi izpodbijanega sklepa, da pritožbeno opisane okoliščine niso razlog za odpravo pripora, se pritožba zato neutemeljeno zavzema za nasprotno.

10. Neogibno potrebnost, nujnost in sorazmernost pripora zagovornik izpodbija s trditvami o trajanju tega ukrepa. Vendar pa zagovorniku ni mogoče pritrditi, da je pripor zoper obtoženca nesorazmeren ukrep že glede na čas trajanja pripora. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, teža izvršenih kaznivih dejanj, ki ju je obtoženi izvršil (na ravni utemeljenega suma) iz nizkotnih nagibov ter ki ogrožajo varnost, zdravje in življenje ljudi, odtehta poseg v pravico obtoženega do njegove osebne svobode. Očitki glede časovne sorazmernosti ukrepa in glede prekoračenega instrukcijskega roka v zvezi z izdelavo sodbe niso utemeljeni, kar obenem tudi ne pomeni, da sodišče prve stopnje ni skrbno in vestno pretehtalo vseh relevantnih okoliščin primera. Pritožbeno sodišče se zato v celoti pridružuje utemeljenim zaključkom sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora zoper obtoženega. Na tem mestu je le še dodati, da se pripor zoper obtoženca izvršuje od dne 24. 2. 2022, z nepravnomočno sodbo pa mu je bila izrečena enotna kazen tridesetih let zapora.

11. Pritožbeno zavzemanje za nadomestitev pripora s hišnim priporom, tj. kljub trditvam v pritožbi, da obtoženi v varnost ljudi do kritičnega dne nikoli ni posegal, glede na prej izpostavljene okoliščine ni utemeljeno. Temveč je varnost, zdravje in življenje ljudi mogoče zagotoviti le s priporom, ker pa se relevantne okoliščine v zvezi s tem niso v ničemer spremenile, dodatnih razlogov pritožbeno sodišče ne navaja.

12. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13. Če bo za obtoženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.