Jedro

Rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti prične teči po vročitvi sklepa sodišča 2. stopnje stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Po izteku tega paricijskega roka pa začne teči 30-dnevni prekluzivni rok, v katerem lahko upnik vloži predlog za izvršbo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu (s katerim je bilo delno ugodeno ugovoru in s katerim je bil sklep o izvršbi delno razveljavljen in izvršba ustavljena) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravnomočnega sklepa o motenju posesti Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. P 154/2000 z dne 6.6.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1210/2001 z dne 19.8.2001, dovolilo izvršbo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja ter izterjavo pravdnih ter izvršilnim stroškov.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru in izvršbo glede glavne stvari, to je vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja in glede izvršilnih stroškov 17.000 SIT razveljavilo ter v tem delu izvršbo ustavilo, v ostalem delu pa ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi potrdilo. Ugotovilo je, da je upnik zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev predloga za izvršbo po 429. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Odločba, ki je izvršilni naslov, je postala pravnomočna dne 29.8.2001, 8-dnevni izpolnitveni rok je potekel 6.9.2001, tako da bi moral upnik predlog za izvršbo vložiti najkasneje dne 8.10.2001, vložil pa ga je dne 11.10.2001. Državno tožilstvo Republike Slovenije je pravočasno vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep sodišča druge stopnje in ga izpodbija v tistem delu, s katerim je bilo deloma ugodeno dolžnikovemu ugovoru in s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen glede glavne stvari ter glede izvršilnih stroškov v znesku 17.000 SIT. Uveljavlja razlog iz 1. točke prvega odstavka 387. člena ZPP in sicer bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 313. člena ZPP in drugim odstavkom 320. člena ZPP, vse v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila zaradi neupoštevanja navedenih določb nepravilno uporabljena določba 429. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Odločitev pritožbenega sodišča, da je začel paricijski rok teči na dan, ko je postal sklep o motenju posesti pravnomočen, je v nasprotju z določbama tretjega odstavka 313. člena ZPP in drugega odstavka 320. člena ZPP, iz katerih izhaja, da je treba začetek paricijskega roka šteti od dneva vročitve pritožbenega sklepa tožencu, ki je bil dolžan izpolniti obveznost. Vložnik zahteve predlaga razveljavitev izpodbijanega dela pritožbenega sklepa.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama (375. člen ZPP v zvezi s 391. členom ZPP), ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče druge stopnje pravilno navaja določbo 429. člena ZPP, po kateri izgubi tožeča stranka pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršbe v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato, da ga opravi. Pravilno tudi ugotavlja, da znaša rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok, prvi odstavek 313. člena ZPP) 8 dni, ker je tako po pooblastilu prvega odstavka 428. člena ZPP določilo sodišče v sklepu o motenju posesti, ki je izvršilni naslov. Pri tem ni izkoristilo možnosti iz tretjega odstavka 428. člena ZPP in ni odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Tako zaradi pritožbe tožene stranke v pravdi zaradi motenja posesti paricijski rok ni začel teči in je bila odložena pravnomočnost sklepa (drugi odstavek 333. člena ZPP), kar je sodišče druge stopnje tudi upoštevalo. V nadaljevanju pa je na podlagi drugostopenjskega sklepa ugotovilo, da je postal sklep o motenju posesti pravnomočen dne 29.8.2001 in štelo, da je 8-dnevni paricijski rok pričel teči naslednjega dne. Pri tem pa je prezrlo določbi tretjega odstavka 313. člena in drugega odstavka 320. člena ZPP, ki veljata smiselno tudi za sklepe (332. člen ZPP). Sodna odločba ima namreč učinek proti strankam šele od dneva, ko jim je vročena, za izpolnitveni rok pa je še posebej izrecno določeno, da začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev (tretji odstavek 313. člena ZPP). V primeru vložitve pritožbe paricijski rok ne začne teči po pravnomočnosti sodne odločbe, kot je zmotno odločilo prvostopno sodišče, ampak po vročitvi drugostopenjske odločbe toženi stranki. Tako se izkaže, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni uporabilo določb tretjega odstavka 313. člena ZPP in drugega odstavka 320. člena ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ, tako da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Neupoštevanje navedenih določb je imelo za posledico, da je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo 429. člen ZPP, saj je kot izhodišče za ugotovitev pravočasnosti izvršilnega predloga upoštevalo napačen začetek teka paricijskega roka, kar je imelo za posledico nepravilen zaključek o izteku roka za vložitev predloga za izvršbo in napačno odločitev v izpodbijanem delu sklepa.

Zaradi navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, kar je po prvem odstavku 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sklepa sodišča druge stopnje, ki se nanaša na delno ugoditev ugovoru, delno razveljavitev sklepa o izvršbi glede glavne stvari in glede izvršilnih stroškov ter na delno ustavitev izvršbe. V tem delu se zadeva vrne sodišču druge stopnje, ki mora pri ponovnem odločanju upoštevati, da prične rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti teči po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje stranki, ki ji je naložena izpolnitev, po izteku tega paricijskega roka pa začne 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev predloga za izvršbo.