Jedro

Sodišče prve stopnje predloga za obnovo postopka ni zavrglo kot prepoznega, nepopolnega ali nedopustnega, ampak ga je vročilo nasprotni stranki v odgovor in nato v razveljavitvenem postopku presojalo njegovo utemeljenost. Te presoje pa ni zakonito opravilo brez naroka. Ker strank ni vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrne. V nadaljevanju je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in dovoli obnovo postopka oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP po določilih 338. člena ZPP in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da nista podana obnovitvena razloga po 8. in 9. točki 394. člena ZPP. Tožnik navaja, da nesporno iz vsebine predloga izhaja, da gre za očitno pomoto pri navedbi obnovitvenega razloga, saj iz dejanskega opisa zadeve izhaja, da gre za nova dejstva in dokaze, torej gre za predlog po 10. točki 394. člena ZPP. V kazenski zadevi opr. št. K 34/2005 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je bil pravnomočno oproščen obtožbe, da je storil dejanja, ki so bila v disciplinskem postopku kot disciplinski prekrški podlaga za izrek ukrep prenehanja delovnega razmerja in je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da disciplinskih kršitev, zaradi katerih mu je prenehalo delovno razmerje, ni storil. Glede na dejansko navedbo novih dejstev in dokazov, torej oprostilne sodbe v kazenskem postopku, pa sodišče prve stopnje ni sprejelo nobenih zaključkov, kar potrjuje tudi obrazložitev sklepa in je s tem sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je v skladu z 2. odstavkom 397. člena ZPP navedel konkretne okoliščine, to je historični dogodek. Sodišče je kršilo tudi določila 2. odstavka 398. člena ZPP, kar ni določilo naroka za obravnavanje predloga. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da gre za prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, bi ga moral v skladu s 1. odstavkom 398. člena ZPP zavreči s sklepom predsednik senata brez naroka. Ker pa predlog ni bil zavržen, je bil predsednik senata dolžan določiti narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje pa je samo in brez naroka meritorno odločilo ter predlog za obnovo postopka zavrnilo, čeprav bi moralo razloge, zaradi katerih se zahteva obnova postopka, obravnavati na naroku, kot to predpisuje določba 399. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka po določilih 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni upoštevalo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v zadevi opr. št. Pd 56/2004 z dne 12. 10. 2004 razsodilo, da se sklep disciplinske komisije in sklep pritožbene komisije tožene stranke spremenita tako, da je bil tožnik spoznan za odgovornega, ker je na kreditno kartico Magna izdajal račune – dobavnice za gorivo, čeprav avtocisterna reg. št. ..., na katero se glasi Magna kartica, v tistem času ni bila prisotna na bencinskem servisu, s čimer je z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi namenoma obračunaval gorivo, ki ga ni dobavil in je s tem nezakonito razpolagal s sredstvi delodajalca, obenem pa skupaj z J.E., zaposlenem v X d.o.o., ogoljufal stranko delodajalca podjetje X d.o.o. za konkretne denarne zneske, pri čemer bi z opisanim ravnanjem delodajalcu lahko nastala večja škoda, obenem pa je bil zaradi tega moten delovni proces, s čimer je tožnik storil hujše kršitve delovne obveznosti po 2. in 7. točki 58. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR – Ur. l. SFRJ, št. 60/89 – 42/90) ter 19., 36., 39. in 45. točke 32. člena pravilnika, za kar mu je sodišče izreklo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodba je postala pravnomočna dne 5. 11. 2004. Tožnik je dne 31. 7. 2009 podal predlog za obnovo postopka, tožena stranka pa je dne 25. 8. 2009 odgovorila na predlog za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju izdalo sklep z dne 9. 10. 2009, s katerim je odločilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrne in da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.

ZPP ureja obnovo postopka v določilih od 394. do vključno 401. člena ZPP. 398. člen ZPP v 2. odstavku določa, da če predsednik senata ne zavrže predloga, vroči izvod predloga nasprotni stranki po določilu 142. člena ZPP, ta pa ima pravico v 15-ih dneh nanj odgovoriti. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali, ko poteče rok za odgovor, določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. 399. člen ZPP pa predpisuje narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje, razen če gre za obravnavanje predloga, združeno z obravnavanjem glavne stvari.

Iz določil ZPP izhaja, da obnovitveni postopek poteka v treh fazah in sicer: v pripravljalnem postopku, ki je najprej namenjen preizkusu, ali je obnovitveni predlog pravočasen, popoln in dopusten, nadalje v razveljavitvenem postopku, ki je namenjen razveljavitvi pravnomočne sodne odločbe in v nadomestitvenem postopku (iudicum restututiorum). V prvi fazi sodišče obravnava abstraktno dovoljenost predloga. Če je predlog dovoljen, se v drugi fazi ali v razveljavitvenem postopku obravnava njegova utemeljenost. Če je predlog utemeljen, sodišče pravnomočno sodno odločbo razveljavi, nato pa v tretji fazi, torej v nadomestitvenem postopku, razpravlja o tem, s kakšno novo odločbo naj se nadomesti prejšnja, v razveljavitvenem postopku razveljavljena odločba.

Vendar v konkretnem primeru sodišče prve stopnje predloga za obnovo ni zavrglo, kar pomeni, da je ugotovilo, da je pravočasen in dovoljen, pri čemer mu seveda ni bilo potrebno izdajati nobenega sklepa. Glede na to, da je tudi obnova dvostransko pravno sredstvo, je predsednica senata pravilno vročila en izvod predloga nasprotni stranki. S tem se je uvedla druga faza postopka, to je razveljavitveni postopek (iudicum rescindens). V tem postopku sodišče presoja, ali je predlog tudi konkretno utemeljen. Cilj tega postopka je razveljavitev prejšnje odločbe. Zato se razveljavitveni postopek, kot to določa 399. člen ZPP, nikoli ne opravi brez naroka. Takšen narok vedno opravi predsednik senata sodišča prve stopnje, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izvedeno. Sodišče prve stopnje namreč ni vabilo strank na narok za obravnavanje predloga, kar predstavlja bistveno kršitev določil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo tako v ponovljenem postopku spoštovati določila ZPP in razpisati narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka po določilih 399. člena ZPP, seveda pa bo moralo sodišče na narok za obravnavanje obvezno vabiti stranke v postopku.