Jedro

Za pravno osebo mora izredno pravno sredstvo vložiti njen zakoniti zastopnik, ne pa njegov pooblaščenec, saj ta ne more pridobiti položaja zakonitega zastopnika pravne osebe. Ker je revizijo v imenu stranskega intervenienta vložila pooblaščenka, jo je sodišče pravilno zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 91. člena in prvim odstavkom 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožnice in stranskega intervenienta.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo stranskega intervenienta zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Stranski intervenient je zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je treba v primeru, če vloži revizijo pooblaščenec po generalnem pooblastilu šteti, kot da jo je vložil zakoniti zastopnik stranskega intervenienta sam. Pooblaščenka je dokazala, da ima opravljen državni pravniški izpit. Zato je prepričan, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena ZPP in je zato revizija dovoljena. Sodišče napačno razlaga določbe 86. člena ZPP in namerno ignorira določbe 87. člena ZPP v zvezi s pooblaščenci v postopkih pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem. Opozarja na spis VIII Ips 51/2005, kjer je šlo za podobno situacijo glede pooblaščenke, pa je sodišče odločilo meritorno. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena pravdnima strankama, ki na revizijo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Ta določba se smiselno uporablja tudi za revizijo zoper sklep (četrti odstavek 384. člena ZPP).

Revizija je sicer formalno navajala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki pa zaradi zavrženja pravnega sredstva sploh ni bilo uporabljeno. Zato revizijsko sodišče izpodbijanega sklepa glede tega revizijskega očitka (na kar sicer pazi revizijsko sodišče sicer že po uradni dolžnosti) ni moglo preizkusiti.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.

Določbi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP sta nedvoumni. V tretjem odstavku 86. člena ZPP je določba, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Edina izjema po ZPP je predpisana v četrtem odstavku 87. člena ZPP, kjer je določeno, da določba tretjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Namen te določbe je, da imajo stranke zagotovljeno ustrezno kakovost procesnih storitev v primeru izrednih pravnih sredstev. Zato za pravno osebo ta določba pomeni, da mora izredno pravno sredstvo vložiti njen zakoniti zastopnik, ne pa njegov pooblaščenec, saj ta ne more pridobiti položaja zakonitega zastopnika stranke.

Ker je iz revizije, vložene 30.6.2005 zoper sodbo VDSS, opr. št. Psp 203/2004-2 z dne 19.5.2005, razvidno, da jo je v imenu stranskega intervenienta vložila pooblaščenka, je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu s določbo prvega odstavka 91. člena ZPP in prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo, zato je tudi sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo pritožbo stranskega interevenienta.

Revident zmotno opozarja na določbo 87. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče namerno spregledalo. Res je sicer, da ta določba načelno določa, da je pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo oseba, ki je odvetnik ali ima opravljen pravniški državni izpit, kar pa seveda ne pomeni, da to velja tudi za izredna pravna sredstva. Kdo lahko nastopa kot pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, je določeno samo v 86. členu ZPP, in to določbo je sodišče tudi pravilno upoštevalo.

Res je, da je Vrhovno sodišče v podobni zadevi, kjer je bila stranski intervenient ista pravna oseba in je tekla pod opravilno številko VIII Ips 51/2005 z dne 27.9.2005 o reviziji odločalo meritorno, vendar je s sklepom VIII Ips 356/2005 z dne 20.6.2006 svojo odločitev spremenilo in zavzelo pravno stališče, ki je enako pravnemu stališču v tem sporu.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.