Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju o nujni BPP ni potrebno preverjati materialnega položaja prosilca, je pa treba presoditi izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, razen kolikor to izključuje peti odstavek 24. člena ZBPP za primer BPP za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1598/2020 z dne 2. 11. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A.A., v tem upravnem sporu stranke z interesom, in ji odobrila nujno BPP zaradi postopka pred Okrajnim sodiščem v Velenju opr. št. D 297/2019 v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep, opr. št. D 297/2019 z dne 6. 10. 2020, od 31. 10. 2020 dalje (točka I izreka) in za izvajanje BPP določila odvetnico B.B. (točka II izreka).
2. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prosilka vložila prošnjo za dodelitev BPP, s katero zaproša za BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper zgoraj navedeni sklep. Tožena stranka ugotavlja, da na podlagi predloženih listin in po vpogledu v podatke v uradnih evidencah ni mogoče ugotoviti, ali prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, pri čemer tožena stranka ugotavlja, da po do sedaj zbranih podatkih o nezaposlenosti in neprejemanju dohodkov prosilke, o lastništvu osebnega vozila Peugeot 307, l. 2006 in solastništvu (do 1/10) nepremičnine, ki je v naravi stanovanjska hiša, v kateri prosilka živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, prosilka ta pogoj za dodelitev BPP izpolnjuje. V zvezi s pogojem iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa tožena stranka navaja, da je Okrajno sodišče v Velenju s sklepom pod opr. št. D 297/2019 odločilo, kaj spada v zapuščino po pokojni in koliko dedujeta zakoniti dedinji, pri čemer je ena zakonita dedinja prosilka, ki se z določenimi deleži ne strinja. Iz prošnje izhaja, da se prosilki petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe izteče 2. 11. 2020. Prosilka v prošnji navaja le, da želi vložiti pritožbo, da je le ona skrbela za bolne starše in delala pri hiši in na kmetiji ter da to zagotovo ni bila prava volja njenih staršev. Ker prošnja ne vsebuje vseh za odločitev potrebnih podatkov, rok za vložitev pritožbe pa teče, je tožena stranka prosilki na podlagi 36. člena ZBPP dodelila nujno BPP v obliki, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
3. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Tožeča stranka meni, da razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je Okrajno sodišče v Velenju izdalo sklep D 297/2019, s katerim je odločilo, kaj spada v zapučino po pokojni in koliko dedujeta zakoniti dedinji, pri čemer je ena zakonita dedinja prosilka, ki se z določenimi deleži ne strinja, ne izpolnjujejo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Iz sklepa o dedovanju namreč izhaja, da je prosilka zakonita dedinja in glede na prvi dedni red deduje po zakonu. Njen dedni delež je tako zakonsko določen in razlogi, ki jih sama navaja, ne vplivajo na velikost zakonitega deleža, zaradi česar verjetnost za uspeh s pritožbo za zvišanje zakonitega deleža ni verjetna. Prav tako tožeča stranka meni, da v kolikor bo prosilka v pritožbi postavila izločitveni zahtevek po 32. členu Zakona o dedovanju (ZD), le-ta v pritožbi ne bo upoštevan, saj iz podatkov iz spisa izhaja, da prosilka tega ni uveljavljala v zapuščinskem postopku pred izdajo sklepa o dedovanju. Morebitni obligacijski zahtevki iz naslova skrbi za starše in povečanja premoženja (npr. vlaganja) pa so predmet drugega postopka in ne zapuščinskega, tako da tudi iz tega razloga verjetnost uspeha s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni verjetna. Tako po tožbenih navedbah v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in prosilka ni upravičena do BPP. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.
4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.
5. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.
6. Tožba je utemeljena.
7. V predmetni zadevi je sporna odločitev tožene stranke, s katero je stranki z interesom dodelila nujno BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper zgoraj navedeni sklep o dedovanju. Tožena stranka je ocenila, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dodelitev te BPP stranki z interesom, čemur tožeča stranka v tožbi nasprotuje.
8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Gre za določbo, ki jo organ za BPP uporabi v primeru, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Prvi odstavek navedene določbe določa tudi, da se nujna BPP v takem primeru prosilcu dodeli ne glede na njegov materialni položaj, vendar po presoji pogojev iz 24. člena tega zakona. Namen navedene določbe je, da se prosilec izogne posledicam zamude roka ali izgubi pravice opraviti določeno dejanje in se mu v ta namen dodeli pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno.
9. Tožeča stranka meni, da niso podani razlogi, s katerimi je tožena stranka obrazložila izpolnjevanje objektivnega kriterija in da v konkretni zadevi pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni.
10. ZBPP t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP predpisuje v 24. členu, v katerem določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Pri tem pa je v petem odstavku 24. člena ZBPP določeno, da se BPP (zgolj) za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev po prvem, drugem in tretjem odstavku 24. člena.
11. Vendar po mnenju sodišča iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka sploh presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja. Razlogov o tem v izpodbijani odločbi namreč ni. Ugotovitve tožene stranke, ki jih je v tožbi tudi povzela tožeča stranka, predstavljajo le kratek povzetek podatkov zapuščinske zadeve D 297/2019 in vsebino prošnje prosilke, tožena stranka pa je izrecno tudi sama ugotovila, da prošnja ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov. Kljub temu pa je v točki 12. obrazložitve tožena stranka podala zaključek, da prosilka, po do sedaj znanih podatkih, izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.
12. Presoje izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona organ za BPP v obravnavanem primeru ni opravil, razlogi o tem iz izpodbijane odločbe niso razvidni, pa bi jo glede na citirani prvi odstavek 36. člena ZBPP moral. Sodišče ob tem ugotavlja, da je tožena stranka pravno podlago za svojo odločitev, to je 36. člen ZBPP, napačno razlagala, saj le-ta ne določa, da v primeru, če bi prosilec zamudil rok in zaradi tega pravico opraviti to dejanje, organ za BPP ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP nemudoma odobri BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, kot izhaja iz 10. točke obrazložitve izpodbijane odločbe. V prvem odstavku 36. člena ZBPP je namreč določeno, da v tem primeru pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Upoštevaje pri tem tudi četrti odstavek 36. člena ZBPP, po katerem strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP, torej pri odločanju o nujni BPP ni potrebno preverjati zgolj materialnega položaja prosilca, je pa treba tudi pri odločanju o nujni BPP presoditi izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, razen kolikor to izključuje peti odstavek 24. člena ZBPP za primer BPP za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.
13. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka ugodilo in na podlagi 4., 3. in posledično 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP o prošnji za BPP, v kateri je prosilka res navedla, da bi se rada pritožila zoper sklep o dedovanju, vendar pa v njej ni izrecno navedla določene oblike pravne pomoči, za katero zaproša, potem ko bo po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku odločil o obliki pravne pomoči, po presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev o njej ponovno odločiti.
14. Sodišče je v predmetni zadevi odločilo na podlagi sklepa senata, sprejetega na podlagi tretjega odstavka drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1, po sodniku posamezniku. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.