Jedro

Ker je bilo o pravici tožnice do starostne pokojnine in o odmeri starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se dejansko ali pravno stanje glede predmetne zadeve ni spremenilo, je tožena stranka tožničino zahtevo za ponovni izračun pokojnine pravilno zavrgla v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s ponovnim izračunom pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 3. 2014 in sklep št. ... z dne 14. 11. 2013 ter da tožena stranka opravi ponoven izračun pokojnine tožnice. Ugotovilo je, da je bilo, o pravici tožnice do starostne pokojnine in o odmeri starostne pokojnine, že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 29. 11. 2010 ter je tako toženec, tožničino zahtevo z dne 7. 10. 2013 za ponovni izračun pokojnine pravilno zavrgel. 2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je bila odločitev sprejeta kljub njeni odsotnosti z glavne obravnave in da se ni mogla zagovarjati. Sodišče je sprejelo mnenje tožene stranke, kjer so izpostavljeni sami členi, ki jih navaden „socialček“ niti ne razume in v posledici tega sodbe tudi ne prizna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tiste, ki jo navaja tožnica v pritožbi.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 1. odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS‑1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 3. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper sklep Območne enote A. št. ... z dne 14. 11. 2013. S sklepom je bila zavržena tožničina zahteva za ponovno odmero starostne pokojnine, po ugotovitvi, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.

6. Neutemeljene so tožničine pritožbene navedbe, da se tožnica ni mogla zagovarjati, kar smiselno predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Iz sodnega spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče tožnici vročilo vabilo na prvi narok za glavno obravnavo tako, da je bilo v hišnem predalčniku dne 16. 6. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Naslovnik pisma ni dvignil v 15 dneh od kar mu je bilo puščeno, tako da mu je po preteku tega roka bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Narok je bil razpisan za dne 28. 8. 2015. Tožnica je dne 1. 8. 2015 sodišču posredovala dopis, da prosi za prestavitev datuma obravnave za en mesec, zaradi neodložljivih obveznosti. Vlogi ni priložila ničesar. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se prvi narok za glavno obravnavo opravi v odsotnosti pravilno vabljene tožeče stranke, katere izostanek je neopravičen.

8. Pravna podlaga za takšno odločitev sodišča je podana v 281. in 282. členu ZPP. Predsednik senata začne glavno obravnavo, razglasi predmet obravnavanja in ugotovi ali so prišli vsi povabljeni. Če niso, se prepriča ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. Izostanek z naroka mora biti opravičljiv. Zgolj opravičilo za odsotnost ne zadošča. V danem primeru je tožnica v svojem dopisu sodišču navedla zgolj, da prosi za prestavitev datuma za en mesec, zaradi neodložljivih obveznosti. Kakšne so te obveznosti ni navedla niti ni predložila nobene dokumentacije, iz katere bi izhajala opravičljivost izostanka z naroka. V posledici navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno opravilo narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožeče stranke, saj je bila odsotnost neopravičena.

9. Odločilnega pomena glede same vsebinske presoje predmetne zadeve je, da je bila tožnici z odločbo toženca št. ... z dne 29. 11. 2010 priznana pravica do starostne pokojnine, ki je postala pravnomočna, saj tožnica zoper njo ni vložila pravnega sredstva.

10. Ko je tožnica dne 7. 10. 2013 vložila prošnjo za ponovni izračun pokojnine, v katerem je navedla, da ponovno prosi za razčlenjene zneske, ki so bili uporabljeni za določitev višine pokojnine, je tožena stranka najprej preizkusila njeno zahtevo in po ugotovitvi, da je bilo o njej že pravnomočno odločeno ter, da se dejansko ali pravno stanje glede predmetne zadeve ni spremenilo, njeno zahtevo v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 22/2005 s spremembami, ZUP) zavrgla.

11. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in zavzetimi pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi in jih ne ponavlja.

12. Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe zgolj citiralo določbe zakonov. Iz izpodbijane sodbe določno izhaja ugotovljeno dejansko stanje, na katero je prvostopenjsko sodišče uporabilo materialne predpise, katerih vsebino je tudi pojasnilo.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.