Jedro

Minimalna plača oziroma 76 % te ne dosega 1.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno oprostilo toženca plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo v višini 70 % tako, da mora plačati 30 % sodne takse v višini 1.957,50 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 391,50 EUR, da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, ostali pa zadnjega dne v mesecih, ki sledijo (I. točka izreka). V presežku je zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila celotne sodne takse (II. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog z dne 8. 6. 2020 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da povprečni mesečni neto prihodek na družinskega člana v relevantnem obdobju znaša okoli 1.250,00 EUR, upoštevaje začasno odredbo z dne 20. 2. 2017, v skladu s katero ostaneta in se nakažeta tožencu 2/3 prejemkov oziroma najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače in upoštevajoč mesečna nakazila na TRR toženca iz naslova plač, ki presegajo 1.000,00 EUR ter glede na to, da znašajo mesečni prihodki sina in žene skupno povprečno okoli 1.697,00 EUR neto, znaša višina mesečnega prihodka na družinskega člana vsaj 899,00 EUR.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo toženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo brez upoštevanja začasne odredbe z dne 20. 2. 2017, ki jo je izdalo, ter neupoštevaje višine zadržanih sredstev na toženčevem transakcijskem računu. Plača, kot je zavedena na plačilnem listu, dejansko ni razpoložljiva tožencu v celotnem znesku, temveč povprečno 650,00 EUR, kot je navedel v prošnji za oprostitev plačila sodne takse. Če bi sodišče prve stopnje to upoštevalo, bi ugotovilo, da upoštevaje mesečne prihodke toženčevega sina in žene približno 1.697,00 EUR neto in toženčevih prihodkov 650,00 EUR znaša povprečen neto prihodek na družinskega člana 782,33 EUR, kar je pod mejo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka 804,36 EUR in pomeni, da je odločitev sodišča, da toženčeva družina ta znesek presega, zmotna ter je posledično zmotna odločitev o delni zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu s prvim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo kakšno premoženje ima toženec oziroma njegova družina: osebno vozilo letnik 2014, vreden okoli 8.000,00 EUR, kolo z motorjem letnik 1996, vredno okoli 2.990,00 EUR, osebni avto letnik 2005, vreden okoli 1.500,00 EUR, nepremičnino s stavbo, vredno po GURS 181.779,00 EUR, del stavbe v vrednosti 58.000,00 EUR, stanje na računu žene 7.000,00 EUR oziroma 7.600,00 EUR, sina 2.000,00 EUR, da niso imetniki poslovnih deležev (4. in 6. točka obrazložitve sklepa). Ugotovilo je znesek sodne takse 6.525,00 EUR (6. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev toženec ne izpodbija.

6.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mesečni prihodki toženčevega sina in žene znašajo skupno povprečno okoli 1.697,00 EUR neto in da je sin prejemnik štipendije v mesečni višini 329,00 EUR (4. in 6. točka obrazložitve sklepa). Tudi teh ugotovitev toženec ne izpodbija. To pomeni, da je sodišče prve stopnje štelo kot povprečni mesečni prihodek žene toženca 1.368,00 EUR (1.697,00 - 329,00 EUR).

7.Sklepno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da upoštevaje začasno odredbo z dne 20. 2. 2017, v skladu s katero ostaneta in se nakažeta tožencu 2/3 prejemkov oziroma najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače in upoštevaje mesečna nakazila na TRR toženca iz naslova plač, ki presegajo 1.000,00 EUR ter glede na mesečne prihodke sina in žene skupno povprečno okoli 1.697,00 EUR, znaša višina mesečnega prihodka na družinskega člana vsaj 899,00 EUR (6. točka obrazložitve sklepa). Toženec to ugotovitev utemeljeno izpodbija. Upoštevaje, da so v družini trije člani, je sodišče prve stopnje potemtakem štelo, da je skupni mesečni prihodek družine 2.697,00 EUR (3 x 899,00 EUR). Če se od tega zneska odštejejo povprečni mesečni prihodki sina in žene 1.697,00 EUR pomeni, da je sodišče prve stopnje za toženca upoštevalo mesečni prihodek 1.000,00 EUR. V pritožbi utemeljeno navaja, da tak izračun pomeni, da ni upoštevalo sklepa o začasni odredbi z dne 20. 2 . 2017, ki jo je izdalo, čeprav je v sklepu zapisalo, da upoštevaje začasno odredbo z dne 20. 2. 2017, v skladu s katero ostaneta in se nakažeta tožencu 2/3 prejemkov oziroma najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. Minimalna plača oziroma 76 % te ne dosega 1.000,00 EUR. Prav tako ni povsem jasno kaj je sodišče upoštevalo kot "mesečna nakazila na TRR iz naslova plač, ki presegajo 1.000,00 EUR". Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka. Ugodilo je pritožbi toženca, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8.V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno kritično ugotovi povprečne mesečne prihodke toženčeve družine. Ti za sina niso sporni. Povprečna plača toženčeve žene je bila višja, kot jo je ugotovilo v izpodbijanem sklepu. Ugotovi naj koliko znaša razpoložljivi mesečni prihodek toženca upoštevaje začasno odredbo. Če ne drugače, s ponovnimi poizvedbami pri organizaciji za plačilni promet. Vsi ti neto zneski bodo osnova za zaključek ali povprečni mesečni neto prihodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka 804,36 EUR (5. točka obrazložitve sklepa).

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11/1, 11/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.