Jedro

Tožeča stranka po delnem plačilu tožbe ni (delno) umaknila. Zato je sodišče prve stopnje, po tem, ko je presodilo, da je terjatev tožeče stranke pred delnim plačilom tožene stranke po temelju in višini obstajala, delno plačilo tožene stranke vračunalo na podlagi določbe 288. člena OZ in tožbeni zahtevek tožeče stranke v pretežnem delu zavrnilo. Posledično je o izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroških pravilno odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP (v zvezi s 155. člena ZPP in 38. členom ZIZ), in ne na podlagi 158. člena ZPP, ki govori o tem, kdo nosi stroške postopka v primeru umika tožbe. Toženi stranki torej obveznost, da tožeči stranki povrne izvršilne stroške, sploh nastala ni. Zato poračunavanje teh stroškov na podlagi 288. člena OZ ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba proti I. in II. točki izreka se zavrže. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: (I.) sklep o izvršbi VL 73441/2017 z dne 21. 8. 2017 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) v celoti razveljavilo, (II.) toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2017 dalje do plačila, (III.) v preostalem delu, in sicer za 96,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2017 dalje do plačila, zavrnilo tožbeni zahtevek in (IV.) tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v roku osem dni od prejema sodbe plačati njene izvršilne stroške v višini 55,00 EUR.

Pritožba tožeče stranke

2. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo preostanka glavnice v višini 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 82017 dalje in plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov. Priglasila je tudi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba proti I. in II. točki izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

Obrazložitev odločitve iz I. točke izreka (zavrženje pritožbe proti I. in II. točki izreka izpodbijane odločbe)

5. Kot izhaja iz pritožbe, se je tožeča stranka pritožila zoper celotno sodbo torej tudi proti I. in II. točki izreka. S I. točko izreka je sodišče prve stopnje zaradi preglednosti sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in postopek nadaljevalo kot po tožbi.1 Zaradi tega za tožečo stranko niso nastale nobene neugodne posledice. Torej za pritožbo v tem delu nima pravnega interesa. Pravnega interesa pa tudi nima za pritožbo proti II. točki izreka, saj je v tem delu v postopku uspela. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče njeno pritožbo proti I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe zavrglo (1. točka 365. člena ZPP in prvi v zvezi z četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II. točke izreka Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

6. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta sklenili dogovor o prevozu iz ... v Belgiji do Vrhnike, (2) tožeča stranka je toženi stranki za opravljeno storitev izdala račun št. 1317-2017 v znesku 97,60 EUR, ki je zapadel v plačilo 10. 7. 2017 in (3) tožena stranka je tožeči stranki 30. 8. 2017 plačala 97,80 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožeča stranka tožbe ni delno umaknila. Zato je odločilo o celotnem tožbenem zahtevku. Po tem, ko je presodilo, (1) da je bila terjatev tožeče stranke utemeljena tako po temelju kot po višini in (2) da plačilo tožene stranke z dne 30. 8. 2017 ne zadošča za celotno poplačilo vtoževane terjatve, je delno plačilo vračunalo na podlagi 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Štelo je, da je tožena stranka z delnim plačilom najprej poplačala zakonske zamudne obresti, ki so se od glavnice 97,60 EUR natekle od 11. 7. 2017 do 30. 8. 2017, in sicer v znesku 1,07 EUR, šele nato pa (delno) glavnico v višini 96,53 EUR. Ker je za plačilo ostalo še 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 31. 8. 2017, je v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo. V presežku, torej za plačani del vtoževane terjatve, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka tožbe v tem delu ni umaknila.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila

9. Pritožnica se ni strinjala s presojo sodišča prve stopnje, da tožbe ni delno umaknila. Trdila je, da je bila njena volja jasno in izrecno izjavljena, čeprav v komunikaciji s sodiščem ni uporabila besede „umik“. Sodišču prve stopnje je tako očitala, (1) da v zvezi z delnim umikom ni navedlo odločilnih dejstev oziroma so ta med seboj v nasprotju, (2) da je bil poziv sodišča z dne 25. 1. 2019 nerazumljiv in (3) da se ni v celoti opredelilo do njenega odgovora na poziv sodišča z dne 25. 1. 2019. 10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe z dne 2. 10. 2018 (l. št. 28) res navedla, (1) da je tožena stranka 30. 8. 2017 plačala 97,80 EUR, (2) da stroški in obresti še niso plačani in so predmet tožbe ter (3) da naj sodišče toženi stranki naloži še plačilo obresti in stroškov s pripadki.2 Vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da je tožeča stranka s temi navedbami tožbo delno umaknila. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mora biti (delni) umik tožbe jasen in izrecen. Zato iz sporočila o plačilu zneska3 ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka umaknila tožbo.

11. Ker pa je tožeča stranka (kot laik) zapisala, da vztraja še pri plačilu obresti in stroškov izvršbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ji je 25. 1. 2019 (l. št. 49) poslalo dopis. Hotelo je razčistiti, ali želi tožeča stranka tožbo delno umakniti. Tožečo stranko je tako pozivalo, da sporoči, ali tožbo umika na račun glavnice in vztraja pri obrestnem in stroškovnem delu zahtevka. V nadaljevanju poziva je zapisalo še, da bo v primeru, če tožeča stranka v postavljenem roku ne bo sporočila, ali umika tožbo in v katerem delu, štelo, da vztraja pri celotnem zahtevku.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zgoraj navedeni poziv jasen in razumljiv. Če pa je tožeča stranka menila, da ji (zaradi pomakanja pravnega znanja), poziv ni razumljiv, bi lahko poiskala strokovno pravno pomoč.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka na poziv sodišča z dne 25. 1. 2019 odgovorila z dopisom z dne 1. 2. 2019 (l. št. 50). Navedla je: „V zvezi z dopisom z dne 25. 1. 2019 pod zgornjo številko bi pojasnili, da tožbe za glavnico ne umikamo. Sodišče naj upošteva vrstni red poplačil po Obligacijskem zakoniku.“ Na podlagi takšnega odgovora je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka tožbe ni delno umaknila. Res je, da se sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je presojalo, ali je tožeča stranka tožbo umaknila, ni posebej opredelilo do drugega stavka tega odgovora. Vendar pa tega ni bilo dolžno storiti, saj po presoji pritožbenega sodišča tudi iz tega dela odgovora tožeče stranke ne izhaja njena izrecna in jasna volja za delni umik tožbe. Tožeča stranka namreč sploh ni navedla, da tožbo delno umika, pač pa le, da naj sodišče upošteva vrstni red poplačil po OZ. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka jasno sporočila v katerem delu umika tožbo, torej ne drži. Odgovor na pritožbeni očitek, da je izrek sodbe nejasen in neskladen z obrazložitvijo sodbe

14. Pritožnica je navedla, da je izrek sodbe nejasen in neskladen z obrazložitvijo izpodbijane sodbe. Če je tožbeni zahtevek utemeljen tako po temelju in višini, je menila, da so utemeljeni tudi stroški, ki jih je imela z vložitvijo predloga za izvršbo. Sodišču prve stopnje je očitala, da se o teh stroških ni izreklo in jih ni upoštevalo pri vračunavanju delnega plačila.

15. Res je, da se po 288. členu OZ pri delnem plačilu poplačajo najprej stroški, šele nato obresti in glavnica, vendar v konkretnem primeru takšnih stroškov ni bilo. Strošek sodne takse za predlog za izvršbo oziroma morebitni drugi izvršilni4 in pravdni stroški, pa so nastali v tem postopku tožeči stranki. Gre torej za del pravdnih stroškov. O njihovi višini in o tem, kdo jih nosi, odloči sodišče. Kot izhaja iz IV. točke izreka (in 17. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), je sodišče prve stopnje to tudi storilo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

16. Tožeča stranka po delnem plačilu tožbe ni (delno) umaknila. Zato je sodišče prve stopnje, po tem, ko je presodilo, da je terjatev tožeče stranke pred delnim plačilom tožene stranke po temelju in višini obstajala, delno plačilo tožene stranke vračunalo na podlagi določbe 288. člena OZ in tožbeni zahtevek tožeče stranke v pretežnem delu zavrnilo. Posledično je o izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroških pravilno odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP5 (v zvezi s 155. člena ZPP in 38. členom ZIZ), in ne na podlagi 158. člena ZPP, ki govori o tem, kdo nosi stroške postopka v primeru umika tožbe. Toženi stranki torej obveznost, da tožeči stranki povrne izvršilne stroške, sploh nastala ni. Zato poračunavanje teh stroškov na podlagi 288. člena OZ ne pride v poštev.

17. Drži pa pritožbeni očitek, da datum začetka teka zamudnih obresti, naveden v III. točki izreka izpodbijane sodbe, ne izhaja iz listinskega gradiva. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka z delnim plačilom najprej poplačala zakonske zamudne obresti od glavnice 97,60 EUR, natekle v obdobju od 11. 7. 2017 do 30. 8. 2017 v znesku 1,07 EUR, nato pa (delno) glavnico v višini 96,53 EUR, bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti za znesek 96,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2017 (ne pa od 17. 7. 2017) dalje do plačila. Vendar pa pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP).

18. Pritožba proti III. in IV. točki izreka torej ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

19. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Prim. 16. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Prim. tudi vlogo tožeče stranke z dne 22. 8. 2018 (l. št. 19), v kateri je navedla, da je dolžnik dolg poravnal in da mora dolžnik plačati še stroške izvršbe in obresti. 3 Prim. VSK sklep Cpg 208/2009 z dne 21. 5. 2010. 4 S pravnomočnostjo sklepa VL 73441/2017 z dne 12. 10. 2017, s katerim je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (in določen izvršitelj) se je namreč izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ v tožbo. Tako so tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, postali del pravdnih stroškov (prim. VSL Sklep I Cpg 55/2018 z dne 21. 2. 2018). 5 Tretji odstavek 154. člena ZPP določa: Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.