Jedro

Tako torej na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, temveč je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, okrožni sodnik B. P., je dne 29. 11. 2021 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 68042/2019, ki se vodi zoper obdolženega A. R. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V predlogu je navedel, da je so bili v obravnavani zadevi izločeni vsi kazenski sodniki tamkajšnjega sodišča, katerim je z letnim razporedom dela za leto 2021 določeno dodeljevanje kazenskih zadev, in sicer sodnica N. G. H. iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), S. J. iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena, B. P., T. C. in M. R. pa iz razloga po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP. Po mnenju predlagatelja je tako podana procesna situacija iz 34. člena ZKP, v kateri nihče izmed sodnikov kazenskega oddelka tamkajšnjega sodišča ne more odločati o obtožbi. Ob tem še poudarja, da predmetna zadeva terja takojšnje postopanje in dobro poznavanje kazenske zakonodaje, česar ni mogoče zagotoviti z dodelitvijo zadeve sodnikom, ki so razporejeni na civilno področje. Ti bi namreč porabili daljši čas za študij spisa in kazenskih predpisov (zlasti procesnih), kot bi ga porabil izkušen sodnik, ki dela na kazenskem področju, vse to pa bi povzročilo zastoj pri reševanju predmetne kazenske zadeve. Predsednik sodišča po obrazloženem meni, da tamkajšnje sodišče iz pravnih razlogov ne more odločati o obtožbi zoper navedenega obdolženca, zato predlaga, da Višje sodišče v Mariboru odloči o prenosu krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 34. člena ZKP mora pristojno sodišče, ki iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, to sporočiti neposredno višjemu sodišču, ki določi drugo pristojno sodišče na svojem območju. Pri tem zakon ne določa kateri so razlogi stvarne ali pravne narave, med slednje pa spada zlasti izločitev vseh sodnikov sodišča, ki bi lahko konkretno zadevo obravnavali, vendar le, če so bili že izločeni vsi sodniki oziroma toliko sodnikov, da ni mogoče sestaviti senata.1

4. Po ustaljeni sodni praksi2 je prenos krajevne pristojnosti izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno, saj je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca. Z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi namreč sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Tako torej na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na posameznem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, temveč je treba v vsaki posamezni zadevi z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera presojati, ali je razlog za odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti podan.3

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena obtožnica za eno kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, sicer z več izvršitvami, kar pa glede na naravo tega kaznivega dejanja ni nič izjemnega. Res je, da je po obtožnici oziroma predlogu zagovornika obdolženca predlagano zaslišanje nekoliko večjega števila prič, postavitev izvedenca in branje listin. Vendar gre za procesna dejanja dokazovanja, ki se izvedbeno ne razlikujejo od podobnih dejanj v drugih pravnih postopkih, sojenje v obravnavani zadevi, ki torej ni zapletena in obsežna, pa ne bo terjalo bistveno večjih priprav, kot v siceršnjem postopanju. Glede na to, je sodišče druge stopnje v predlogu podane navedbe o strokovni zahtevnosti obravnavane kazenske zadeve, zavrnilo kot neutemeljene in odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (drugi odstavek 34. člena ZKP).

1 Tako: H. Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 82. 2 O tem tudi sklepa VSRS I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 in I Kr 4856/2016 z dne 13. 7. 2017. 3 Tako sklep VSRS I Kr 24832/2018 z dne 25. 3. 2021.