Jedro

Za začasno omejitev gibanja zadošča izpolnitev enega izmed razlogov, navedenih v 2. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 8.5.2008. Z navedenim sklepom je tožena stranka iz razloga iz 2. alinee 1. odstavka 51. člena v zvezi s 4. in 5. alineo 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ, Uradni list RS, št. 111/2007) tožniku omejila gibanje na prostore oddelka za omejitev gibanja Azilnega doma do prenehanja razlogov, vendar najdalj za 3 mesece, in sicer od dne 7.5.2008 od 21,30 ure do dne 7.8.2008 do 21,30 ure.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da obravnavana zadeva odpira vprašanje, ali je možno določbo 5. alinee 1. odstavka 55. člena ZMZ uporabiti tudi v primeru, ko prosilec za azil ni v najkrajšem možnem času izrazil namena zaprositi za azil glede na poti, države oziroma mesta v drugih državah, v katerih se je nahajal na poti v Slovenijo, ali pa je navedeno določbo možno uporabiti samo v zvezi z okoliščinami potem, ko je prosilec prestopil slovensko mejo. Po presoji sodišča prve stopnje iz določbe 2. odstavka 4. člena Direktive 2004/83/SI izhaja, da se obveznost prosilca za azil predložiti vse elemente za ugotavljanje pogojev za azil nanaša tudi na informacije v zvezi s potjo, po kateri je potoval v državo, ki obravnava njegovo prošnjo za azil. Temu sledi tudi določba 4. alinee 23. člena ZMZ. Zato je po presoji sodišča mogoče pri uporabi določbe 5. alinee 1. odstavka 55. člena ZMZ v zvezi z omejitvijo osebne svobode prosilca za azil upoštevati tudi, ali prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena vložiti prošnjo za azil v najkrajšem možnem času tudi preden je prestopil slovensko mejo. V tem delu sodišče prve stopnje sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa tožene stranke glede tega, da bi tožnik lahko izrazil namero že preden je prestopil slovensko mejo. Tožnik je na zaslišanju poleg splošne zadržanosti, da bi natančneje opisal pot, po kateri je potoval v Slovenijo, izkazal tudi veliko neprepričljivost pri zatrjevanju nevednosti, ali se je nahajal tudi v velikih mestih na Hrvaškem. Potovanje z osebnim avtomobilom namreč tudi ponoči omogoča ugotovitev, ali gre za veliko mesto, ali ne. Veliko mesto pa nima nobenih ovir, da ne bi begunec izrazil namero zaprositi za azil pri policiji, ali drugem uradnem organu. Njegovo pojasnilo o podaji prošnje za azil, da se je že v izvorni državni odločil, da bo zaprosil za azil v Sloveniji, ker je članica EU, kaže, da je imel primarni namen priti v eno od držav članic EU, ne pa zaprositi za mednarodno zaščito zaradi preganjanja v izvorni državi. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje presodilo, da je izpodbijani sklep utemeljen in je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V preostalem delu sklepa, ki se nanaša na dokazno oceno v zvezi z določbo 4. alinee 1. odstavka 55. člena ZMZ, pa sodišče prve stopnje ne sledi utemeljitvi tožene stranke. Pomembno dejstvo, na katero se opira tožena stranka, da je državni organ tožnika pred odhodom iz Turčije zadržal in zaslišal na letališču, pa mu je bilo potem dovoljeno zapustiti državo, ne more pomeniti, da je tožnik neverodostojen v smislu 4. alinee 1. odstavka 55. člena ZMZ, kajti ni nujno, da so dejanja preganjanja v določeni državi usmerjena izključno v mučenje ali odvzem življenja pripadnikom določene manjšine, ampak imajo lahko dejanja preganjanja tudi drugačne oblike in so manjše intenzivnosti, pa so še vedno dovolj resne narave in so ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnih predpisov in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je bil prisiljen pobegniti iz matične države, saj ga je oblast preganjala, ker sta dva njegova bratranca aktivna člana prepovedane kurdske stranke v Turčiji in jih policija išče. Ker se je z njima skupaj slikal, oblasti sedaj preganjajo še njega in ga iščejo, enkrat so ga ujeli in celo zaprli, pretepli. Namesto da bi ga policija zaščitila, ga preganja. Pojasnjuje, da za priznanje ni zaprosil v Makedoniji ali na Hrvaškem, saj je imel namen priti v prvo državo Evropske unije, kjer bolje ščitijo človekove pravice in bi se počutil varnega. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, vendar iz naslednjih razlogov: Sodišče prve stopnje nima prav, ko v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da dejstvo, na katerega se opira tožena stranka, da je državni organ tožnika pred odhodom iz Turčije zadržal in zaslišal na letališču, potem pa mu je dovolil zapustiti državo, ne more pomeniti, da je tožnik neverodostojen v smislu 4. alinee 1. odstavka 55. člena ZMZ.

V obravnavani zadevi, ko gre za presojo pogojev za začasno omejitev gibanja prosilca za mednarodno zaščito, je po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na določbo 2. alinee 1. odstavka 51. člena v povezavi tudi s 4. alineo 55. člena ZMZ. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu za mednarodno zaščito začasno omeji gibanje tudi, če je to potrebno med drugim zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, med drugim iz razlogov iz 4. alinee 55. člena tega zakona. Po določbi 4. alinee 55. člena ZMZ pa pristojni organ omeji gibanje, če prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz 8. alinee 23. člena tega zakona. Kot je tožena stranka v svoji odločbi pravilno navedla, je tožnik razloge, na katere se sklicuje v postopku za priznanje mednarodne zaščite, zatrjeval le posplošeno, nepovezano in neprepričljivo. Pri tem je tožena stranka navedla, da ni mogoče verjeti, da bi imel tožnik težave s turškimi oblastmi, ker naj bi bil skupaj na sliki s svojima dvema bratrancema, aktivnima članoma politične stranke DTP. Ni mogoče sprejeti za verjetno, da bi se tožnik v strahu pred policijo skril v gozd, nato pa se vrnil domov in javil v vojaški postojanki. Prav tako tudi ni mogoče verjeti, da naj bi tožnika oblasti iskale, nazadnje dva meseca pred vložitvijo vloge za mednarodno zaščito v Sloveniji, po pridobitvi potnega lista, ki so ga turške oblasti izdale 15.4.2008, pa je tožnik le dva dni zatem, dne 17.4.2008, z letalom odpotoval iz države, potem ko so ga na letališču uro in pol zasliševali. Ker so tožnikove navedbe protislovne in malo verjetne, je po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tožena stranka pravilno uporabila kot podlago za izdajo sklepa o začasni omejitvi gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito določbo 2. alinee 1. odstavka 51. člena v povezavi s 4. alineo 55. člena ZMZ. Ker pa za začasno omejitev gibanja zadošča izpolnitev enega izmed razlogov, navedenih v 2. alinei 1. odstavka 51. člena ZMZ, za odločitev v zadevi niti ni pravno pomembno, ali je bil v obravnavani zadevi podan tudi razlog iz določbe 5. alinee 55. člena ZMZ, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o zavrnitvi tožbe.

Bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, na katere se tožnik le pavšalno sklicuje v pritožbi, vendar jih ne obrazloži, pritožbeno sodišče ni našlo. Tudi stopnja mednarodne zaščite prosilcev za mednarodno zaščito v posamezni državi, na katero se sklicuje tožnik, ni pravno pomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločanje o ukrepu začasne omejitve gibanja, zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje iz zgoraj navedenih razlogov.