Jedro

Do odstopa od mandatne pogodbe je bil toženec upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo toženčeva ugovora pravnomočno razsojene stvari in krajevne pristojnosti in s sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da je toženec za povzročeno materialno škodo dolžan plačati denarno odškodnino v znesku 26.605,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.1.2007 dalje. Odločilo je še, da je tožnica dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 1.039,90 EUR.

2. Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno laično pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. V pritožbi ponavlja svoje tožbene očitke tožencu, da ni deloval v njeno korist, ampak je zlorabil njeno pooblastilo z namenom, da pridobi premoženjsko korist nasprotni stranki in oškoduje tožničino premoženje. Vzročno zvezo med ravnanjem toženca in nastalo škodo izkazujejo pisni dokazi. Nastala škoda vključuje nezaslužena plačila tožencu v znesku 827,70 EUR in njeno duševno trpljenje ob enoletni toženčevi zlorabi zaupanja. Gre za odškodnino, ki je potrebna, da postane tožničin premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če toženec ne bi opravljal škodljivih dejanj in opustitev v škodo tožnice. Navaja, da sodišče ni dokazalo koristnosti, hitrosti in nekrivdnega početja toženca. Toženec v svoja pisanja ni vključil zobozdravničino naklepno poškodovanje tožničinih šestih zdravih zgornjih zob v sklenjeni vrsti. Toženec ni vložil tožbe, ker je ni hotel ali mogel. Tožnica je dala tožniku pooblastilo, da jo zastopa v vseh njenih pravnih stvareh. Meni, da je toženec ponaredil ugotovitve nemškega izvedenca, če jih je ta sploh dal. Nevložitev prijave Zdravniški zbornici Slovenije je bila grožnja uspešnosti odškodninskega zahtevka, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podane vzročne zveze med toženčevo opustitvijo prijave in nastalo škodo. Napačen je tudi zaključek, da toženec na podlagi posnetkov tožničinih zob ni mogel vedeti, da je šlo za naklepno poškodovanje zob s komercialnim motivom.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v pritožbi vsebinsko izpodbija zgolj sodbo, ne pa tudi sklepa, s katerim sta bila zavrnjena toženčev ugovor pravnomočno razsojene stvari in ugovor krajevne pristojnosti. Z ugovoroma torej toženec ni uspel, zato tožnica za izpodbijanje navedenih odoločitev tudi ne bi imela pravnega interesa.

6. Tožnica je s tožbo zahtevala od toženca, ki je odvetnik in ga je pooblastila za pravno zastopanje v odškodninski zadevi za povrnitev škode, ki jo je zadobila zaradi poškodb zob v Stomatološki ordinaciji E., povrnitev škode, ki naj bi ji jo toženec povzročil s tem, ko je deloval proti njenim koristim oziroma v korist nasprotne stranke. Po njenih trditvah predstavljajo škodo neutemeljena plačila tožencu v znesku 827,70 EUR za opravljene odvetniške storitve, v preostalem delu pa se vtoževani znesek nanaša na njeno duševno trpljenje ob enoletni toženčevi zlorabi njenega zaupanja.

7. Pravna podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti odvetnika zaradi kršitve pogodbenih obveznosti je v določbah, ki urejajo mandatno pogodbo (XVII. poglavje Obligacijskega zakonika, OZ) in določbah OZ, ki urejajo pravico do povračila škode zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (239. člen OZ in nadaljnji). Pogodbena odškodninska odgovornost je obligacijsko pravno razmerje, v katerem je pogodbena stranka, ki je prekršila svojo pogodbeno obveznost, dolžna povrniti drugi pogodbeni stranki škodo, ki ji jo je s takšno kršitvijo povzročila. Kršitev pogodbe je kršitev obveznosti, ki iz pogodbe izvira, torej kršitev obveznosti v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem, ki je predmet pogodbe. Posledica kršitve te obveznosti je lahko bodisi neizpolnitev bodisi nepravilna izpolnitev. Po določbi prvega odstavka 766. člena OZ se mandatar zaveže mandantu, da si bo prizadeval zanj opraviti določen posel in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo. Pravdni stranki sta pogodbeno razmerje določili s pooblastilom z dne 31.1.2007, s katerim se je toženec obvezal dati tožnici pravno pomoč po predpisih o odvetništvu in pravni pomoči v vseh njenih pravnih stvareh (splošno pooblastilo) in se še posebej dogovorili, da bo toženec za tožnico pridobil njeno zdravstveno dokumentacijo v smislu Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravniški službi in Zakona o varstvu osebnih podatkov. V dokaznem bremenu tožnice je bil dokaz kršitve toženčeve pogodbene obveznosti, torej, da ni opravil oziroma pravilno opravil dogovorjene izpolnitve, da ji je zato nastala (poslovna) škoda in da je nastala škoda v vzročni zvezi s kršitvijo pogodbene obveznosti.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec v letu, v katerem je trajalo pooblastilno razmerje (leto 2007) pridobil potrebne podatke za vložitev odškodninskega zahtevka na zavarovalnico, pri kateri je imela oškodovanka zavarovano svojo odgovornost in podatke za vložitev tožbe. Med strankama tudi ni sporno, da je pripravil osnutek tožbe, ki jo je nameraval vložiti takoj po tožničinem plačilu sodne takse. Ker je ni plačala in ker je tožnica vztrajala, da toženec v tožbo vključi nekatere njene navedbe, je ta odstopil od pogodbe. Do odstopa je bil upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo. Toženčevo postopanje ni bilo nedopustno in tudi ni pogojevalo nastanka škode. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnica sama vložila tožbo na podlagi podatkov, ki jih je pridobil toženec, v začeti pravdi pa je prišlo do sodne poravnave, po kateri je bila tožnici izplačana odškodnina. Tožnica v pritožbi ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča o vseh aktivnostih, ki jih je toženec opravil v okviru mandatnega razmerja. Navaja zgolj, da ni dokazana koristnost in hitrost navedenih ravnanj. Takšni pritožbeni očitki so neupoštevni, saj je na njej trditveno in dokazno breme nepotrebnosti in zapoznelosti navedenih toženčevih ravnanj in škode, ki naj bi jo povzročili oziroma, da so ji bila neutemeljeno zaračunana.

9. Pritožbena trditev, da je zaradi toženčeve opustitve prijave škodnega dejanja Zdravniški zbornici Slovenije nastala škoda, ki je v tem, da je prišlo do povračila škode kasneje, je dejanska novota, ki v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ne glede na navedeno pa pritožnica škode, ki naj bi ji s tem nastala, ne opredeli, niti ne pojasni vzročne zveze med zatrjevano toženčevo opustitvijo in kakršnokoli škodo.

10. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi toženec moral že iz rentgenskih posnetkov videti, da je oškodovalka tožnici naklepno poškodovala zobe. Ker toženec ni strokovnjak na medicinskem področju, mu tožnica neutemeljeno očita angažiranje izvedenca v dokazovanje tega dejstva.

11. Ker tožencu ni mogoče očitati kršitve pogodbe in ker tožnici tudi ni nastala nikakršna premoženjska škoda, saj je toženec tožnici vse opravljene storitve utemeljeno zaračunal, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka v tem delu.

12. Če tožencu ni mogoče očitati kršitve pogodbe, tudi ni podane njegove odškodninske odgovornosti za uveljavljano plačilo nepremoženjske škode oziroma odškodnine za duševne bolečine zaradi „zlorabe tožničinega zaupanja“. Ne glede na to, pa tudi ne gre za škodo, ki bi bila v zakonu opredeljena kot vrsta nepremoženjske škode, zato je ni mogoče šteti za pravno priznano (prvi odstavek 179. člena OZ).

13. Tožničina pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).