Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke niso bistveno zmanjšale.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je dolžan namesto dosedanje preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2758/2011 z dne 7. 11. 2012 v znesku 300,00 EUR mesečno od 10. 12. 2011 dalje, plačevati znižano mesečno preživnino v višini 60,00 EUR od 20. 3. 2014 dalje. Sodišče je tožniku naložilo, da je dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v višini 218,50 EUR.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi zatrjuje, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zaradi izgube stranke Društva lastnikov garaž T. niso bistveno poslabšale premoženjske razmere tožnika. Zaradi izgube te stranke so se mesečni dohodki toženca znižali za 340,00 EUR. Iz pregleda poslovanja poslovne dejavnosti toženca izhaja, da so se njegovi prihodki zmanjševali od leta 2012. V letu 2012 je tožnik imel prihodke v višini 15.258,00 EUR, leta 2013 11.708,00 EUR, leta 2014 11.133,00 EUR in v letu 2015 10.528,00 EUR. Tožnik se strinja z ugotovitvijo sodišča, da v času od odmere preživnine leta 2012 ni prišlo do povišanja stroškov tožnika, sodišče pa ni pojasnilo, na kakšen način je določilo mesečne stroške tožnika v višini 550,00 EUR. Tožnikovi mesečni stroški so 714,61 EUR. Tožnik mesečno plača: 337,77 EUR za socialno varnost, 135,49 EUR za stanovanjske stroške, 27,63 EUR za internet, 49,54 EUR za elektriko, 27,62 EUR za dodatno zavarovanje, 12,75 EUR za RTV, 100,00 EUR za preživnino in 23,36 EUR za telefon. Sodišče prve stopnje se tudi zmotno sklicuje na sodno prakso, ker ne upošteva, da so se okoliščine, ki veljajo v letu 2016 bistveno spremenile, saj je težko dobiti nove stranke, če imaš blokiran transakcijski račun.

3. Toženec je odgovoril na tožbo. V odgovoru predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pravilno je ugotovilo dejansko stanje in pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se finančne in pridobitne sposobnosti tožnika niso bistveno zmanjšale, zato niso izkazane spremenjene okoliščine, ki bi bile podlaga za znižanje preživnine, kot to določa 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

6. Sodišče prve stopnje je pri oceni finančnih zmožnosti tožnika upoštevalo, da je tožnik v okviru svoje poslovne dejavnosti decembra 2012 izgubil stranko Društvo lastnikov garaž T., ki mu je za storitve plačevala 340,00 EUR mesečno, vendar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da iz priloženih računov izhaja, da se tožniku dohodek v letu 2014 ni zmanjšal, čeprav je prešel na gotovinski način poslovanja. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je tožnik izdane račune predložil selektivno, ker obstajajo očitne razlike v prihodkih tožnika v posameznih mesecih, zato tudi izpisek iz tekočega računani ni pokazatelj o tožnikovih dejanskih dohodkih. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika še ugotovilo, da je tožnik iznajdljiv in sposoben pridobiti nove stranke, zato je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da se pridobitne sposobnosti toženca zaradi izgube ene stranke, niso bistveno zmanjšale. Blokiran transakcijski račun predstavlja za tožnika oviro v poslovanja, ki pa jo je povzročil sam, ker ni plačeval preživninske obveznosti do toženca, čeprav je zato imel finančne zmožnosti.

7. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da se njegovi mesečni stroški preživljanja niso spremenili od določitve preživnine. Ob določitvi preživninske obveznosti tožnika je sodišče ugotovilo, da tožnik porabi 546,24 EUR mesečno za lastno preživljanje(2), podobne mesečne stroške pa je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Glej sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2758/2011-IV z dne 7. 11. 2012, prvi odstavek na strani 18.