Jedro

V skladu s prvim odstavkom 141. člena DZ ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s čimer se zagotavljajo koristi otroka. Pravica do stikov spada pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava Republike Slovenije (53. in 54. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Sodišče lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov samo, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim druženjem, ampak drugače, če je tako mogoče varovati korist otroka. Sodišče lahko v družinskopravnih zadevah izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih razmerjih je treba pristopiti restriktivno in pravico do stikov omejiti ali odvzeti le, če je to nujno potrebno za zavarovanje otrokovih koristi.

Razglašena epidemija Covid 19 sama po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. V času odločanja sodišča prve stopnje so v državi veljali strogi ukrepi in številna priporočila, ki se jim je bilo treba podvreči tudi pri izvrševanju stikov, urejenih s sodnimi odločbami in sodnimi poravnavami, njihovo izvrševanje pa prilagoditi tako, da se možnost širitve okužbe čimbolj omeji, a vseeno ohranja povezanost otrok in staršev, ki ne živijo skupaj. Prav s tem namenom je bila dovoljena izjema od prepovedi prehoda občin.

Ker se nasprotni udeleženec drži predpisanih varnostnih ukrepov in glede na ostale okoliščine zadeve, vključno s stališčem Ministrstva za pravosodje, naj se kljub kriznem obdobju epidemije osebni stiki, če je to le mogoče, izvajajo, ter v luči postopnega rahljanja ukrepov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v konkretni zadevi ogroženost otrok zaradi izvajanja osebnih stikov z očetom ni podana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 25.3.2020, po kateri se določbe sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. P 298/2019 z dne 26.4.2019, v 2. točki do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi spremenijo tako, da se stiki v času veljavnosti Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji in v času razglašenih izrednih razmer spremenijo tako, da potekajo izključno preko telefona in drugih medijev in ne potekajo kot osebni stiki.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v celoti sledilo mnenju pristojnega Centra za socialno delo (CSD), pri čemer se ne CSD ne sodišče nista opredelila do predlagateljičinih navedb, sam sklep pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. CSD je v postopku izdelave mnenja pridobil izjavo nasprotnega udeleženca, ne pa tudi izjave predlagateljice, ki se tako v postopku izdelave mnenja CSD ni imela možnosti opredeliti do navedb nasprotnega udeleženca, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Do navedb nasprotnega udeleženca se je lahko predlagateljica opredelila šele po izdelavi mnenja CSD, na podlagi katerega je sodišče zgradilo napadeni sklep. Sodišče bi moralo odločati na podlagi podanega predloga za izdajo začasne odredbe predlagateljice, v konkretnem primeru pa je sodišče predlog ne le poslalo v izjasnitev nasprotnemu udeležencu, temveč je pridobivalo še mnenje CSD ter njegovo dopolnitev, kar ni običajno v postopkih izdaje začasne odredbe, v katerih je treba odločati izredno hitro. Sodišče ni navedlo, zakaj je zaključilo, da predlagateljici ni uspelo izkazati ogroženosti otrok oziroma zakaj je štelo, da otroci pri nasprotnem udeležencu niso ogroženi. Sodišče ni upoštevalo otrokovih koristi, ni se opredelilo do navedb predlagateljice in ni navedlo razloga za zavrnitev predlagateljičinega predloga, temveč je zgolj sledilo skopemu mnenju CSD. Sklepa ne da preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

4. Nasprotni udeleženec pritožbi predlagateljice nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 141. člena Družinskega zakonika (DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s čimer se zagotavljajo koristi otroka. Pravica do stikov spada pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava Republike Slovenije (53. in 54. člen) kot tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (8. člen). Sodišče lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov samo, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim druženjem, ampak drugače, če je tako mogoče varovati korist otroka.1 Sodišče lahko v družinskopravnih zadevah izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.2 K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih razmerjih je treba pristopiti restriktivno in pravico do stikov omejiti ali odvzeti le, če je to nujno potrebno za zavarovanje otrokovih koristi.3

7. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odločati le na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe, brez mnenja CSD, ker to v postopku izdaje začasne odredbe ni običajno in preveč zavleče postopek, so neutemeljene. Pri odločanju o začasni odredbi sicer sodišče upošteva dokazni standard verjetnosti, vendar je o tem, kakšen dokazni postopek mora izvesti sodišče, da ta standard doseže, nemogoče postaviti jasna pravila.4 Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo s tem, ko se predlagateljica v postopku izdelave mnenja CSD ni imela možnosti opredeliti do navedb nasprotnega udeleženca, kršeno načelo kontradiktornosti. Predlagateljica je namreč svoje videnje situacije podala že v predlogu za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega je CSD izdelal svoje mnenje, do navedb nasprotnega udeleženca, ki jih je ta podal v postopku izdelave mnenja CSD, pa se je lahko opredelila po izdelavi mnenja CSD (z vlogo z dne 29.4.2020) in je torej imela možnost izjave. Vse njene navedbe je sodišče prve stopnje vpogledalo in prebralo (9. in 13. točka izpodbijanega sklepa), vendar je, kot je pojasnilo, dalo težo mnenju CSD, ki je kot strokovni organ na podlagi izkušenj z družino predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter na podlagi izjav strank ocenil, da ni razloga, da se, ob predpostavki, da se oba starša še naprej držita predpisanih navodil pristojnih služb glede zaščite pred okužbo z virusom Covid 19, med nasprotnim udeležencem (očetom) in otrokoma osebni stiki ne bi izvajali. Čeprav se sodišče prve stopnje do predlagateljičinih navedb ni posebej opredelilo, je glede na strokovno mnenje CSD, da se nasprotni udeleženec drži predpisanih varnostnih ukrepov in glede na ostale okoliščine zadeve, vključno s stališčem Ministrstva za pravosodje z dne 18.3.2020, naj se kljub kriznem obdobju epidemije osebni stiki, če je to le mogoče, izvajajo, ter v luči postopnega rahljanja ukrepov pravilno ugotovilo, da v konkretni zadevi ogroženost otrok zaradi izvajanja osebnih stikov z očetom ni podana.

8. Sodišče prve stopnje se je opredelilo glede ključnih okoliščin primera in ugotovilo odločilna dejstva, zaradi česar je sklep mogoče preizkusiti. Tudi glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje soglaša, da predlagateljičine trditve ogroženosti otrok ne izkazujejo. Predlagateljica namreč zatrjuje, da bi bilo zdravje otrok ogroženo, če bi ju nasprotni udeleženec zaradi izvajanja stikov vsak drugi vikend in dvakrat tedensko vozil na svoj dom, ki je v drugi občini kot prebivališče otrok, saj nasprotni udeleženec hodi v službo, kjer v istem prostoru dela več delavcev, doma biva skupaj s staršema in je dnevno izpostavljen okužbi s Covid 19. Poleg tega hodi nasprotni udeleženec v trgovino in na bencinsko črpalko enkrat tedensko, kar je občutno preveč, glede na to, da naj bi ljudje ostajali doma. Na stikih sta otroka sicer nosila maske, vendar ju nasprotni udeleženec ni opozarjal, da se ne smeta dotikati obraza, nosu in ust, dotikala sta se njegovih oblačil, maska pa jima je uhajala z obraza.

9. Razglašena epidemija Covid 19 sama po sebi ni razlog za izdajo začasne odredbe. V času odločanja sodišča prve stopnje so v državi veljali strogi ukrepi in številna priporočila, ki se jim je bilo treba podvreči tudi pri izvrševanju stikov, urejenih s sodnimi odločbami in sodnimi poravnavami, njihovo izvrševanje pa prilagoditi tako, da se možnost širitve okužbe čimbolj omeji, a vseeno ohranja povezanost otrok in staršev, ki ne živijo skupaj. Prav s tem namenom je bila dovoljena izjema od prepovedi prehoda občin.5 Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi nasprotni udeleženec ravnal neodgovorno ali se izpostavljal okužbi in ni ugotovilo ogroženosti otrok. Da ob ugotovljenem ravnanju nasprotnega udeleženca otroka zaradi stikov z njim nista ogrožena, izhaja celo iz predlagateljičinih navedb, saj nasprotni udeleženec s tem, da hodi v službo, gre zgolj enkrat tedensko v trgovino in na bencinsko črpalko (vozi se v službo) ter živi s svojimi starši, ne ogroža otrok, sploh glede na to, da sta otroka zdrava in nista v rizični skupini. Zagotovo je res, da je možnost okužbe večja, če imata otroka stike z očetom, a ne bi bilo nič drugače, če bi starša živela skupaj. Prav tako ni pričakovati, da bi otroka in nasprotni udeleženec ves čas stika nosili zaščitne maske, sploh kadar gre za stike preko vikenda, ki se po navedbah predlagateljice odvijajo na kmetiji na vasi.

10. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

1 Prvi odstavek 173. člena DZ. 2 Glej 161. člen DZ. 3 VSL sklep IV Cp 766/2020. 4 N. Pogorelčnik Vogrinc v Komentar družinskega zakonika, Ur. list RS, Ljubljana, 2019, str. 517. 5 VSL Sklep IV Cp 766/2020.