Jedro

Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Zato so dolžne stranke in drugi udeleženci vložiti vloge v slovenskem jeziku. Če tako ne ravnajo, sodišče postopa po določbah 108. člena ZPP in naloži stranki, da vlogo v roku popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, sicer jo v nasprotnem primeru sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba prvostopnega sodišča potrdi. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče v 1. točki izreka odgovor na tožbo zavrglo, v 2. točki izreka pa je izdalo zamudno sodbo na podlagi 318. člena ZPP, v zvezi z 277. členom ZPP in naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 105.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se v NLB d.d. Ljubljana obrestujejo hranilne vloge v DEM, vezane za dobo, daljše od enega leta, od dneva vložitve tožbe, to je od 6.9.2000 do plačila. Zoper zamudno sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka predvsem iz pritožbenega razloga po 7. in 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Opozarja, da je prvostopno sodišče nepravilno postopalo po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ne pa v skladu s Pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Uradni list RS št. 42/94 - mednarodne pogodbe št. 10/94). Tožena stranka je pravočasno vložila odgovor na tožbo, sicer res v hrvaškem jeziku, kar pa je glede na gornjo konvencijo pravilno. Prvostopno sodišče zato nepravilno ni upoštevalo trditev tožene stranke v odgovoru na tožbo, v katerem je bil prezrt ugovor pobotanja. Zato navedeno pobotanje uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Res je, da je vložila tožena stranka v roku, ki ga predpisuje zakon (1. točka 493. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 277. člena ZPP) odgovor na tožbo. Ker pa ga je v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (glej 1. odstavek 6. člena in 1. odstavek 104. člena ZPP) in Zakona o sodiščih (1. odstavek 5. člena ZS) vložila v tujem jeziku, ne pa pravilno v slovenskem jeziku, jo je prvostopno sodišče pravilno v skladu z 2. odstavkom 104. člena ZPP pozvalo, da vlogo popravi v skladu s 108. členom ZPP. Izrecno jo je tudi opozorilo, da če tako ne bo ravnalo, bo sodišče njeno vlogo (odgovor na tožbo) po 4. odstavku 108. člena ZPP zavrglo. Vse zgoraj navedene določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o sodiščih so bile pravilno uporabljene za ta primer, zato kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, na katero se sklicuje tožena stranka v pritožbi, za konkretni primer ne velja. S to Pogodbo je med drugim urejen obseg pravne pomoči med obema državama, način občevanja in jezik pri posameznih zaprosilih, ne pa uporaba jezika pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Ta je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in v Zakonu o sodiščih. Posluje se v slovenskem jeziku. Ker je stranka vložila odgovor na tožbo v tujem jeziku (hrvaščini), je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 19.1.2001, ko jo je pozvalo v popravo vloge, povsem pravilen. Tožena stranka na sklep sodišča prve stopnje s katero jo je pozvalo na popravo dogovora na tožbo, ni reagirala. Zato je prvostopno sodišče pravilno, v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP njen odgovor na tožbo zavrglo. To pa tudi pomeni, da navedb v odgovoru na tožbo ni bilo mogoče upoštevati in da je v posledici tega prvostopno sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo v skladu s 318. členom ZPP v zvezi z 277. členom ZPP, saj je štelo, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Tako so vsa razglabljanja tožene stranke v pritožbi, kaj bi moralo prvostopno sodišče v odgovoru na tožbo upoštevati, neutemeljena. Potem, ko je bil odgovor na tožbo zavržen, ga seveda prvostopno sodišče ni moglo več vsebinsko obravnavati. Zato tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prvostopno sodišče je zamudno sodbo izdalo v skladu s 318. členom ZPP. V pritožbi tožena stranka ne more ugovarjati pobotanja, saj to ni bilo uveljavljano pred sodiščem prve stopnje glede na to, da je bil odgovor na tožbo zavržen. To bi bilo namreč izrecno v nasprotju s 3. odstavkom 337. člena ZPP. Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke tako zoper zamdno sodbo kot zoper sklep zavrniti kot neutemeljeno in prvostopno odločbo potrditi v skladu s 353. členom ZPP in 2. točko 365. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela nosi v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama svoje stroške pritožbenega postopka.