Jedro

Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor so nasprotni udeležencu poslali svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku. Drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Nasprotni udeleženci so vlogo vložili sami, pri tem pa niso izkazali (niti navedli), da imajo opravljen pravniški državni izpit. Njihov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Nasprotni udeleženci so v zemljiškoknjižnem postopku vložili pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo njihov ugovor in potrdilo sklep o dovolitvi vpisa - izbrisa vknjižene maksimalne hipoteke nasprotnih udeležencev pri nepremičnini katastrska občina 0000 parcela 1642/11. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

2.V zvezi s to odločitvijo sodišča druge stopnje so nasprotni udeleženci pri Vrhovnem sodišču vložili laično vlogo, naslovljeno "Pritožba (v skladu s 127. členom URS) zoper sklep opr. št. CDn 0000/2026 Višjega sodišča v Kopru z dne 16. 4. 2026". Vrhovno sodišče je vlogo glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Gre namreč za edino (izredno) pravno sredstvo, ki ga udeleženci postopka ob izpolnitvi zakonskih pogojev pri Vrhovnem sodišču lahko vložijo zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje.

3.Predlog ni dovoljen.

4.Udeleženec lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sam ali njegov zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Nasprotni udeleženci predloga niso vložili po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sami. Niso zatrjevali, niti izkazali, da bi imeli opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nimajo postulacijske sposobnosti. Vrhovno sodišče je njihov predlog zato zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).