Jedro

V obravnavanem primeru je nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža, ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen. V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 548/2012 z dne 16. 1. 2013 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 420,00 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem - Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 11. 12. 2012 za vložitev ugovora ter zastopanje v izvršilnem postopku VL 18260/2012 ter v morebitnem pravdnem postopku na podlagi ugovora in oprostitev plačila stroškov postopka. Organ za BPP je po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju družine prosilca, opravil je tudi zaslišanje 20. 12. 2012. Tožnik je navedel, da dolg do podjetja A. ni njegov, ampak še od dveh sodedičev (sestre in bivšega partnerja pokojne mame) in da ni še ničesar poravnanega, saj so se dediči (vsi) dogovorili, da bodo dolg poravnali, ko bo stanovanje prodano. Odvetnik je pravno sredstvo že vložil. Tožnikov dolg po izvršbi je le do 1/4 (1/4 od sestre in 1/2 od partnerja pokojne mame). Tožnik je predložil zapisnik II D 1175/2008 z dne 6. 9. 2012. Organ za BPP ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku navedenega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določena z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 260,00 EUR. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 27. členu v zvezi s 4. členom Zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) določa, da se ne glede na določbe o finančnem stanju prosilca BPP ne dodeli osebi oz. družini, katere premoženje dosega ali presega 13.780,00 EUR. Družina prosilca je bila do 13. 12. 2012 upravičena do denarne socialne pomoči v znesku 318,254 EUR. Pri ugotavljanju višine premoženja je organ za BPP glede na dokumentacijo spisa in navedb tožnika na zaslišanju 20. 12. 2012 in zapisniku z 6. 9. 2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1175/2008 ugotovil, da je po dednem dogovoru tožnik solastnik stanovanja na naslovu …, do 1/4 (to je stanovanje v stavbi 386, k.o. 236 …, v vrednosti 144.356,00 EUR (podatek GURS). Solasten delež tožnika je 36.089,00 EUR (1/4 od celotne vrednosti stanovanja), in šteje za premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga, zato ni upravičen do BPP, ker družina presega cenzus za upravičenost. Tožnik je vložil tožbo v kateri se ne strinja s stališčem tožene stranke. Dedni dogovor, sklenjen 6. 9. 2012, je bil sklenjen pogojno in je bil preklican v roku 30 dni, kar pomeni, da takšen dedni dogovor sploh ne velja. Sodišče sklepa o dedovanju še ni izdalo in tožnik še ni postal solastnik stanovanja, če bo to sploh kdaj postal. Da je bil dedni dogovor preklican, izhaja iz obvestila sodišča z dne 13. 2. 2013, s katerim ga obvešča, da bo razpisalo narok takoj po založitvi predujma. Preklic je podala dedinja B.B., tožnik s pisnim preklicem ne razpolaga. Po njegovem ni mogoče šteti, da je že sedaj solastnik stanovanja in da ima premoženje, s katerim lahko razpolaga. Solastninsko pravico bo pridobil šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP se upošteva finančni položaj prosilca v času vložitve prošnje za dodelitev BPP, ki se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina in se ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Tožnik v času vložitve prošnje še ni bil solastnik stanovanja. Tožnik v času odločanja in je še vedno prejemnik denarno socialne pomoči. Odločitev tožene stranke je napačna, ker tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni in mu dodeli zahtevano BPP oz. podrejeno izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje in ji naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno vprašanje izpolnjevanje materialnega cenzusa za pridobitev BPP pri tožniku. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP, ki se nanj pravilno sklicuje tožena stranka, se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če je mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, ki znaša, tako kot pravilno navaja tožena stranka, trenutno 260,00 EUR, torej dvakratnik je 520,00 EUR. Tožena stranka se tudi pravilno sklicuje na 27. člen ZSVarPre v povezavi s 4. členom ZDIU12, po katerih se ne glede na določbe o finančnem stanju prosilca, BPP ne dodeli osebi oz. družini, katerega premoženje dosega ali presega 13.780,00 EUR. Prav ima sicer tožnik, ko navaja, da se v primeru, če je prejemnik denarne socialne pomoč (v konkretnem primeru je razvidno iz odločbe CSD, da naj bi bila družina tožnika do 31. 12. 2012 upravičena do denarne socialne pomoči v znesku 318,254 EUR), finančni položaj prosilca ne ugotavlja, vendar to velja, kadar gre za izredno BPP po drugem odstavku 12. člena ZBPP, kar ni obravnavani primer. Po prvem odstavku 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Potemtakem se v obravnavanem primeru utemeljeno ugotavlja finančni položaj tožnika kot prosilca.

V obravnavanem primeru je po mnenju sodišča nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika, ki ga je tožena stranka upoštevala pri svoji odločitvi. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža (162. člen in prvi odstavek 207. člena Zakona o dedovanju, ZD), ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi II D 1175/2008 sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen (kar izhaja tudi iz dopisa Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1175/2008). V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru, ki ga je sklenil na naroku dne 6. 9. 2012 v zapuščinski zadevi. Šlo naj bi za solastniški delež tožnika v višini 36.089,00 EU oz. solastništvo na stanovanju na naslovu … do ¼, ki ga tožena stranka šteje za premoženje, s katerim tožnik lahko razpolaga. Takšna odločitev je po mnenju sodišča napačna, saj organ za BPP neutemeljeno izhaja iz dednega dogovora, ki je bil preklican, kar bi tožena stranka lahko po uradni dolžnosti tudi sama ugotovila, če bi pridobila podatke v zapuščinski zadevi okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1175/2008 (zapuščinska zadeva po pok. C.C.).

Ob tem pa sodišče ugotavlja, da se v upravnih spisih nahaja več sklepov o dedovanju Okrajnega sodišča v Brežicah D 79/2005, po katerih pa naj bi tožnik postal lastnik določenih parcel, o katerih pa se tožena stranka ne opredeli. Kot edino relevantno okoliščino upošteva le ¼ solastniški delež tožnika na stanovanju na …, za kar kot rečeno po mnenju sodišča ni pravne podlage, saj ni bil izdan sklep o dedovanju, v katerega bi moral biti vključen takšen dedni dogovor, na katerem sloni izpodbijana odločba. Ker pa zapuščinski postopek, na podlagi katerega tožena stranka zaključuje, da je tožnik solastnik do ¼ stanovanja na …, še ni zaključen, tožena stranka nima pravne podlage svojo odločitev utemeljevati zgolj na dednem dogovoru (ki naj bi bil celo preklican), hkrati pa se ne opredeliti do premoženja, ki naj bi ga tožnik podedoval v drugi zapuščinski zadevi, kot izhaja iz upravnih spisov. Ker je dejansko stanje ostalo glede relevantnih dejstev nepopolno ugotovljeno, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, to pa ima lahko za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega prava glede materialnega cenzusa pri tožniku.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, jo je sodišče na podlagi druge in četrte alineje prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR, kar skupaj z 20 % DDV znaša 420,00 EUR.