Jedro

Nezakonito je podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela (razen tega je trajanje skupno določenega poskusnega dela preseglo maksimalno dopustno trajanje poskusnega dela za tožničino delo). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na oceni tako opravljenega poskusnega dela, je nezakonita.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni tako, da se sodba v tem delu glasi: "Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izdala tožena stranka brez datuma, nezakonita.

Ugotovi se, da tožnici B.T., Tržič, delovno razmerje pri toženi stranki XY d.o.o., Bled, ni prenehalo in ji je trajalo z vsemi pravicami in obveznostmi do 13.10.2006. Tožena stranka je dolžna tožnici v delovno knjižico vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse v 8 dneh in pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožnici plačati plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 13.10.2006, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 373,06 EUR, v 8 dneh od vročitve te sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti njene pritožbene stroške v znesku 210,68 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da sta tožnica in tožena stranka dne 10.7.2006 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom za delovno mesto pomožni delavec. Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izdala tožena stranka brez datuma, nezakonita in se razveljavi. Zavrnilo je tudi njen tožbeni zahtevek za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da ji še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, da ji je dolžna tožena stranka vzpostaviti delovno razmerje, jo pozvati nazaj na delo na isto delovno mesto ter ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, v 8 dneh in pod izvršbo. Zavrnilo je tudi tožničin zahtevek, da ji je dolžna tožena stranka plačati plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila, vse v 8 dneh in pod izvršbo. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, na podlagi katerega naj bi ji bila dolžna tožena stranka povrniti stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku izreka izpodbijane sodbe je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, medtem ko je v tretjem odstavku izreka izpodbijane sodbe naložilo tožnici, da povrne priči E.H. stroške v znesku 23.700,00 SIT.

Zoper prvi odstavek izreka izpodbijane sodbe (razen glede ugotovitve, da sta tožnica in tožena stranka sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas) in zoper njen tretji odstavek se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da v tem delu izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po poteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za obdobje od 14.7.2006 do 13.10.2006, da ji je dolžna tožena stranka za ta čas vzpostaviti delovno razmerje, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati plačo in ostale prejemke. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. V pritožbi navaja, da nima nobene možnosti, da izpodbija navedbe in dokaze tožene stranke glede upravičenosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Iz tega razloga se zoper prvi odstavek izreka izpodbijane sodbe ne pritožuje. V pritožbi nadalje navaja, da soglasja k podaljšanju poskusnega dela ni podala, pač pa se je z njim strinjala, ker je vedela, da bi ji v nasprotnem primeru delovno razmerje prenehalo in bi ostala brez zaposlitve. Poskusno delo se v skladu z določbo drugega odstavka 125. člena ZDR lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti delavca z dela. Tožnica pa z dela ni bila začasno odsotna. Tožena stranka je tožnici poskusno delo podaljšala z enostransko odločitvijo. Obvestilo o neuspešno opravljenem poskusnem delu ni imelo pravnega pouka. Tožena stranka s tožnico aneksa k pogodbi o zaposlitvi za podaljšanje poskusnega dela ni sklenila. Od vročitve obdolžitve do zagovora je imela tožnica na razpolago premalo časa za pripravo na zagovor. Sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo izpovedbo priče E.H..

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, vendar pa je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (posledično pa tudi na reintegracijo in reparacijo), ker je ugotovilo, da je tožena stranka tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) v zvezi s četrtim odstavkom 125. člena ZDR, saj tožnica ni uspešno opravila poskusnega dela. Ocenilo je, da je bilo podaljšanje poskusnega dela, ki ga je tožena stranka odredila tožnici, v tožničino korist kljub temu, da tožnica v času prvotno dogovorjenega poskusnega dela ni bila začasno odsotna z dela. Iz tega razloga podaljšanja poskusnega dela tožnice na način, kot je to storila tožena stranka, ni štelo za nezakonitega, tožnica pa se je s tem podaljšanjem tudi strinjala. Zaključilo je, da je tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala skladno z določbami ZDR, zato je štelo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Poskusno delo določata tako 125. člen ZDR kot tudi 14. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (panožna kolektivna pogodba, Ur. l. RS, št. 83/1997 in nadalj.), ki je veljala tudi za toženo stranko. Drugi odstavek 125. člena ZDR predpisuje, da se poskusno delo, ki se dogovori v pogodbi o zaposlitvi in ki lahko traja največ šest mesecev, podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela. Podobno določbo ima tudi 14. člen panožne kolektivne pogodbe, ki v petem odstavku določa, da se lahko poskusno delo podaljša za čas upravičene odsotnosti z dela. Četrti odstavek 14. člena panožne kolektivne pogodbe nadalje opredeljuje najdaljše možno trajanje poskusnega dela za posamezne tarifne skupine. Za dela I., II. in III. tarifne skupine lahko znaša trajanje poskusnega dela za posamezna dela največ en mesec.

V dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je tožnica s toženo stranko dne 10.7.2006 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 14.7.2006 do 13.10.2006 (A1) za delovno mesto "pomožni delavec". V 1. členu te pogodbe o zaposlitvi sta se stranki dogovorili za poskusno delo v trajanju meseca dni. Iz Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki (B5) izhaja, da je bilo tožničino delovno mesto urvščeno v II. tarifni razred. Tožničino poskusno delo pa po poteku enega meseca ni bilo zaključeno, saj ji ga je tožena stranka z dopisom z dne 11.8.2006 (A3), torej dva dni pred iztekom poskusnega dela, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, podaljšala še za en mesec. Ker tožnica po ugotovitvi tožene stranke, ki ji je pritrdilo tudi prvostopenjsko sodišče, tudi po preteku dveh mesecev poskusnega dela ni uspešno opravila, ji je v skladu z določbo 4. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR in ob upoštevanju četrtega odstavka 125. člena ZDR tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z določbami ZDR. Tako je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena stranka tožnici podala pisno obdolžitev in jo vabila na zagovor (A6), da se je tožnica zagovora udeležila in se tudi zagovarjala (A4), nakar ji je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (A5). V zvezi s tem je pritožbena navedba tožnice, da ni imela dovolj časa za pripravo na zagovor, pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče glede na člen 337/1 ZPP ni upoštevalo. Ta pritožbena navedba pa je sicer tudi vsebinsko neutemeljena, saj je iz tožničinih tožbenih navedb razvidno, da je 5.9.2006 (torek) prejela pisno obdolžitev in vabilo na zagovor, ki ga je 8.9.2006 tudi podala. S tem je imela tožnica dovolj časa za pripravo na zagovor v zvezi z oceno uspešnosti opravljenega poskusnega dela. Iz dokaznega postopka nadalje izhaja, da se je tožena stranka pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi držala tudi rokov iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Po stališču pritožbenega sodišča pa je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker je bila podana na podlagi ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu, ki je bilo tožnici nezakonito podaljšano. Kot je bilo že ugotovljeno, tako 125. člen ZDR kot tudi 14. člen panožne kolektivne pogodbe dopuščata podaljšanje poskusnega dela le v primeru, ko je delavec v času trajanju poskusnega dela začasno odsoten. Namen teh določb je razumljiv, saj sicer delavca, ki bi imel dogovorjeno poskusno delo, pa bi bil v tem času odsoten (na primer zaradi bolezni), ne bi bilo mogoče objektivno oceniti, če je resnično sposoben za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Dogovorjeno poskusno delo predstavlja za delavca določeno negotovost (delavec ne ve, kako bo delodajalec ocenil njegovo poskusno delo, od tega pa je odvisno tudi, če bo nadaljeval z delovnim razmerjem pri delodajalcu). Trajanje te negotovosti pa je želel zakonodajalec omejiti s tem, da je podaljšanje poskusnega dela dopustil le v primeru začasne odsotnosti delavca z dela. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnici podaljšala poskusno delo zato, ker je ugotovila, da doseganje rezultatov na njenem delovnem mestu še ni bilo zadovoljivo (A3). S podaljšanjem poskusnega dela je tožena stranka kršila tudi določbo 14. člena panožne kolektivne pogodbe, ki je tudi za dela II. skupine (ta dela je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljala tožnica) določila trajanje poskusnega dela v obdobju največ meseca dni. Ker je tožena stranka tožnici poskusno delo podaljšala v nasprotju z določbo drugega odstavka 125. člena ZDR (razen tega pa je trajanje skupno določenega poskusnega dela preseglo maksimalno dopustno trajanje poskusnega dela za tožničino delo - člen 14/4 panožne KP), na podlagi tako določenega poskusnega dela pa je tožena stranka podala tožnici izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Na takšno ugotovitev ne vpliva zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi se tožnica s podaljšanjem poskusnega dela strinjala. Po stališču pritožbenega sodišča poskusnega dela tudi ob soglasju delavca ni mogoče podaljševati iz zakonsko nedopustnih razlogov oziroma preko maksimalne dolžine trajanja poskusnega dela, določene s kolektivno pogodbo. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa je tožnici priznalo tudi trajanje delovnega razmerja in vse pravice iz delovnega razmerja za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa do 13.10.2006, ko bi ji delovno razmerje prenehalo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 10.7.2006 (4. točka 358. člena ZPP). V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijani del sodbe, s katerim je bil zavrnjen del tožničinega tožbenega zahtevka, v okviru katerega je vtoževala vrnitev na delo k toženi stranki in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od 14.10.2006 pa do vrnitve na delo k toženi stranki (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zavrnilo tudi pavšalno pritožbeno navedbo tožnice, ki se je nanašala na odločitev sodišča prve stopnje o tem, da mora tožnica priči E.H. povrniti stroške, ki jih je imela navedena priča s prihodom na sodišče. Ker je izvedbo dokaza z zaslišanjem navedene priče predlagala tožnica, mora priči povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi s prihodom na sodišče. Odločitev o pravdnih stroških obeh strank v postopku pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških temelji na določbi prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP.

Ker se je zaradi delne spremembe izpodbijanega dela sodbe spremenil tudi uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu, je bilo ponovno potrebno odločiti o pravdnih stroških strank, ki so jima nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče je tožnici od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo tožbe 300 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 67/03 in nadalj; tarifna številka 15/1/b 3. alinea), za sestavo pripravljalne vloge 225 točk (tarifna številka 15/2 OT), za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk (tarifna številka 15/3a) in za trajanje 150 točk (člen 7/1 OT), za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo 150 točk (tarifna številka 15/3b) in za trajanje 50 točk (člen 7/1 OT) ter stroške priče E.H. v višini 23.700,00 SIT, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred prvostopenjskim sodiščem (110,00 SIT) in 20 % DDV znaša 178.800,00 SIT. Ker je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtoževala tako transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, kot tudi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, skupaj z reintegracijo in reparacijo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica z zahtevkom uspela do 1/2. Iz tega razloga ji je dolžna tožena stranka povrniti 89.400,00 SIT njenih pravdnih stroškov, kar z ozirom na določbo četrtega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS, št. 114/2006) znaša 373,06 EUR.

Ker je tožnica s pritožbo uspela praktično v celoti, ji je dolžna tožena stranka povrniti njene pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je tožnici od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 375 točk po OT (tarifna št. 15/4 OT), povečano za materialne stroške v višini 2 % in 20 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (0,459 EUR) znaša 210,68 EUR. Pritožbeno sodišče tožnici od priglašenih stroškov ni priznalo stroškov za poročila stranki ter za preglede listin, ker so ti stroški že upoštevani pri odmeri nagrade za zastopanje tožnice.