Jedro

V obravnavani pravdni zadevi je Vrhovno sodišče enkrat že odločilo, in sicer je s sklepom I R 33/2018 z dne 22. 3. 2018 ugodilo toženkinemu predlogu in predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani za delegacijo pristojnosti in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju. Razlog za takratno delegacijo je bil v ekonomičnosti postopka in Vrhovno sodišče je pri presoji upoštevalo tudi, da ima tožnica sedež v Ljubljani, njen pooblaščenec pa nima sedeža na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, kar kot dodatni razlog za delegacijo iz razloga ekonomičnosti sedaj navaja Okrajno sodišče na Ptuju (poleg razloga, da ima predlagana priča prebivališče bližje Okrajnemu sodišču v Ljubljani in toženkinega zdravstvenega stanja in njene selitve). Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Zato toženkina selitev v Ljubljano in okoliščina, da se naroka zaradi zdravstvenih razlogov fizično na (kateremkoli) sodišču ne bo mogla udeležiti (njena udeležba torej tudi na Okrajnem sodišču v Ljubljani ne bo mogoča), glede na vse okoliščine v konkretni zadevi ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodišče na Ptuju je v teku pravdni postopek zaradi plačila 3.442,62 EUR opr. št. P 61/2018. 2. Okrajno sodišče v na Ptuju je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Med postopkom so se namreč spremenile okoliščine, saj toženka ne biva več na naslovu Z..., ampak v Domu starejših občanov L., toženko pa bo treba v postopku zaslišati. Ker je toženka zaradi zdravstvenega stanja povsem odvisna od kisika in od negovalcev ter se fizično naroka tudi v prihodnje ne bo mogla udeležiti, je zaslišanje mogoče le na naslovu njenega bivanja in zaslišanje pred tukajšnjim sodiščem ne bo mogoče. Kljub možnosti toženkinega zaslišanja po zaprošenem sodniku, sodišče ocenjuje, da je v konkretnem postopku zaradi načela neposrednosti pri izvajanju dokazov primerneje, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Ljubljani. Tudi sicer z določitvijo tega sodišča ne bodo nastali večji stroški kljub temu, da imajo nekatere predlagane priče prebivališče, toženkina pooblaščenka pa sedež bliže Okrajnemu sodišču na Ptuju, saj imajo tudi nekatere izmed predlaganih prič prebivališče bližje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (priča J. M.), v Ljubljani ima sedež tudi tožnica, njen pooblaščenec pa nima sedeža na območju Okrajnega sodišča na Ptuju.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. V obravnavani pravdni zadevi je Vrhovno sodišče enkrat že odločilo, in sicer je s sklepom I R 33/2018 z dne 22. 3. 2018 ugodilo toženkinemu predlogu in predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani za delegacijo pristojnosti in za odločanje v zadevi (takratna opr. št. V P 1289/2017) določilo Okrajno sodišče na Ptuju. Sledilo je navedbam sodišča v predlogu, da bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščenca na sodišče nastali znatno nižji stroški, saj tožnico zastopa pooblaščenec iz Raven na Koroškem, toženka, njen skrbniki in štiri priče so iz Podlehnika, dve iz Gornje Radgone in ena iz Ribnice1. Razlog za takratno delegacijo je bil torej v ekonomičnosti postopka in je Vrhovno sodišče pri presoji upoštevalo tudi, da ima tožnica sedež v Ljubljani, njen pooblaščenec pa nima sedeža na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, kar kot dodatni razlog za delegacijo iz razloga ekonomičnosti sedaj navaja Okrajno sodišče na Ptuju (poleg razloga, da ima predlagana priča J. M. prebivališče bližje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, toženkinega zdravstvenega stanja in njene selitve). Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Zato toženkina selitev v Ljubljano in okoliščina, da se naroka zaradi zdravstvenih razlogov fizično na (kateremkoli) sodišču ne bo mogla udeležiti (njena udeležba torej tudi na Okrajnem sodišču v Ljubljani ne bo mogoča), glede na vse okoliščine v konkretni zadevi ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.

6. Ker tožnikov predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Toženka je takratni predlog za delegacijo utemeljevala s trditvijo, da je sama dementna, njen skrbnik za posebni primer pa je rakav bolnik, poleg tega pa ima tudi pomisleke v zvezi z objektivnostjo sojenja v Ljubljani, kjer ima tožnica pa njenih navedbah monopolni status. Tožnica je delegaciji pristojnosti nasprotovala, saj sta pravdni stranki sklenili dogovor o krajevni pristojnosti sodišča v Ljubljani, toženkin skrbnik za posebni primer pa kot razlog za delegacijo navaja svoje slabo zdravstveno stanje in ne zdravstveno stanje toženke.