Jedro

Takšna (običajna) uporaba ceste ne more biti predmet posebnega določanja v enotnem gradbene dovoljenju, saj ne gre pri tem za poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, prav tako ne more biti predmet enotnega gradbenega dovoljenja določanje kakšnega posebnega prometnega režima na cesti. Kolikor pa je z določitvijo manipulativne površine na delu ceste mišljen gradbeni ali drug poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, pa je treba ugotoviti, da investitor na zemljišču 398/16 ne izkazuje lastninske pravice, niti ne izkazuje upravičenja za posege na tem zemljišču s prej navedeno služnostno pravico.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS št. ... z dne 31. 3. 2004 se odpravi in zadeva vrne Ministrstvu za okolje in prostor RS v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A št. ... z dne 16. 5. 2003. S citirano določbo je prvostopni organ investitorju AA, izdal enotno dovoljenje za gradnjo parkirišča na zemljišču s parcelno št. 398/20 k.o. B, po predloženi lokacijski dokumentaciji št. 72/2001 z dne avgust 2001, ki je sestavni del te odločbe ter po predloženi gradbeno tehnični dokumentaciji PGD, št. 8146-01 ZU/JJ z dne oktober 2001, oboje izdelano pri podjetju AAA d.o.o. V točki I.1. izreka prvostopne odločbe je kot pogoj za gradnjo med drugim določeno, da se parkirišče (zunanje parkirne površine) izvede na vzhodnem delu parcele št. 398/20, velikosti cca. 20,0 m x 18,0 m, na južni strani v odmiku 1,0 m severno od meje s parcelo št. 398/21, na vzhodni strani v odmiku cca. 5,5 m od meje s cesto po parceli št. 398/16 oziroma do meje s cesto kot manipulativne površine, vse k.o. Rogoznica. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 33. a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94 in 59/96, v nadaljevanju ZGO), po katerem se investitorju na njegovo zahtevo izda enotno dovoljenje za gradnjo, če zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predloži dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje vse sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu. Glede pritožbenih ugovorov, da bo s predmetnim posegom onemogočena služnostna pravica tožečih strank, ki poteka po zemljišču parc. št. 398/16 k.o. B in predstavlja dostop do njunega zemljišča na parc. št. 398/2001 k.o. B, ker je na njej investitorju dovoljena manipulativna površina, tožena stranka ugotavlja, da niso utemeljeni. Iz prvostopne odločbe namreč izhaja, da se investitorju dovoljuje gradnja parkirišča na zemljišču par. št. 398/20 k.o. B ter da je gradbeni poseg oddaljen na vzhodni strani 5,5 m od meje s cesto parc. št. 398/16. Investitor ima služnostno pravico na parceli št. 398/16 in je v skladu s 53. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,48/90, 18/93 in 44/97, v nadaljevanju ZUN) izkazal razpolagalno pravico do predmetnega posega. Cesta parc. št. 398/16 pa bo med drugim služila tudi predmetnemu parkirišču kot manipulativna površina za obračanje vozil, ki bodo parkirana na tem parkirišču. Zato po mnenju tožene stranke služnostna pravica tožnikov ne bo ovirana, saj bosta cesto na parc. št. 398/16 lahko uporabljala za dostop do svojih zemljišč tudi po izvedbi predmetnega gradbenega posega.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da sta že v postopku pred izdajo prvostopne odločbe ugovarjali določitvi manipulativnega dvorišča na parc. št. 398/16 k.o. B, saj imata na njej vknjiženo služnostno pravico vožnje, hoje in živinogonje za dostop do svojih parcel, št. 398/21 in 398/22. Tudi v pritožbi sta toženi stranki predlagali, da zaradi nedovoljenega omejevanja njune služnostne pravice sporno enotno gradbeno dovoljenje razveljavi oziroma dopolni z navedbo, kaj pomeni manipulativna površina. Niti prvostopni organ niti tožena stranka nista upoštevala njunih ugovorov, da bo s predmetnim posegom onemogočeno izvrševanje njune služnostne pravice, ki poteka po parc. št. 398/16 oziroma bo le-ta z določitvijo manipulativne površine ovirana. Iz kupoprodajne pogodbe je razvidno, da imata tako tožnika kot investitor enake služnostne pravice na predmetni cesti in ni nikjer določeno, da bi imel kateri od uživalcev te pravice možnost cesto preimenovati v manipulativno površino v njegovo korist. V tem primeru tožnika kot služnostna upravičenca nista več v enakopravnem položaju. Tožena stranka ni navedla pravne podlage, po kateri ima investitor pravico posegati v tujo lastnino. Navedba investitorja in tožene stranke, da je vsaka cesta manipulativno dvorišče oziroma površina, po mnenju tožečih strank ni točna. Cesta je namreč prometna površina, po kateri se odvija promet v eno ali v obe smeri. Iz navedenih razlogov tožnika sodišču predlagata, da toženi stranki naloži spremembo enotnega gradbenega dovoljenja tako, da se briše beseda "manipulativno dvorišče".

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka v tem upravnem sporu, investitor AA, odgovora na tožbo ni podala.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Z obravnavanim enotnim dovoljenjem za gradnjo je bilo prizadeti stranki dovoljena izgradnja asfaltiranega parkirišča za tovorna vozila na zemljišču parc.št. 398/20 k.o. B, za katerega je tudi izkazana lastninska pravica investitorja in meji s cesto na parc. št. 398/16 k.o B, ki je določena kot manipulativna površina.

Med strankami je sporno vprašanje, ali se tožečima strankama z določitvijo manipulativne površine na cesti parc. št. 398/16 omejuje izvrševanje služnostne pravice hoje, vožnje in živinogonje na tej cesti zaradi dostopa do njunega zemljišča parc. št. 398/21 in 398/22, obe k.o. B. Iz podatkov spisa oziroma priloženega zemljiško knjižnega izpiska, št. 13941/2003 z dne 26.6.2003 izhaja, da je na parc. št. 398/16, ki je v lasti BB, ustanovljena služnostna pravica hoje, vožnje in živinogonje v korist parc. št. 398/21 in 398/22 - last tožečih strank in v korist parc. št. 398/20 - last investitorja. Za izvedbo predmetnega gradbenega posega si je investitor pridobil lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, ki je sestavni del prvostopne odločbe. Iz priložene lokacijske dokumentacije, št. 72/2001, avgust 2001, (točka 2.2) je razvidno, da se parkirna mesta (pet parkirnih mest za tovorna vozila v sklopu avtomehanične delavnice, ki je na parc. št. 398/10 k.o. B) uredijo na parc. št. 398/20 k.o. B, ki bodo oddaljena cca. 5,5 m od dovozne ceste na parc. 398/16 na vzhodni strani, 0,5 m od parcelne meje parc. št. 398/21 na južni strani in 0,5 m od parcelne meje parc. št. 398/19 na severni strani. Dalje je še v točki 2.6 lokacijske dokumentacije navedeno, da se bo za dovoz do obravnavanega parkirišča uporabljala cesta na parc. št. 398/16 k.o. B. Prav tako je iz tekstualnega dela gradbene dokumentacije, št. projekta 8146-01-ZU/JJ, oktober 2001, razvidno, da se gradbeni poseg - parkirišče za tovorna vozila izvede na parc. 398/20, cesta na parc. št. 398/16 pa bo služila kot dovoz na to parkirišče. V Programu zunanje ureditve v navedeni gradbeni dokumentaciji je (sicer ne dovolj jasno na kateri parceli) navedeno, da se uredi pet parkirnih mest v velikosti 12,00 m x 4,00 m ter manipulativno dvorišče, pri čemer je mogoče na podlagi vsebine tega programa sklepati, da se ureditev manipulativnega dvorišča nanaša na zemljišče parc. št. 398/20 k.o. B, kjer bo parkirišče. Iz narisanih situacij v tej gradbeni dokumentaciji pa nedvomno izhaja, da se sporno manipulativno dvorišče uredi na cesti parc. št. 398/16 in sicer tako, da se gramozirana cesta v tem delu asfaltira. Tožena stranka, kakor tudi prvostopni organ, je očitno sledila le narisani situaciji v gradbeni dokumentaciji, saj je ugotovila, da bo parc.št. 398/16 služila kot manipulativna površina za izvedeno parkirišče. Sodišče najprej glede projektne dokumentacije ugotavlja, da predložena lokacijska in gradbena dokumentacija nista skladni, saj je v njunem tekstualnem delu navedeno, da cesta na prac. št. 398/16 služi le kot dovoz na obravnavano parkirišče, medtem ko je iz grafičnega dela gradbene dokumentacije razvidno, da se ta cesta v dolžini parkirišča uredi kot asfaltirano manipulativno dvorišče. Prvostopni organ, niti tožena stranka, investitorja ni pozval na odpravo navedene neskladnosti, zaradi česar je prvostopna odločba nezakonita že iz razloga, ker temelji na neskladni lokacijski in gradbeni dokumentaciji, pri čemer niti izrek enotnega gradbenega dovoljenja (točka I.1.) ni jasno in nedvoumno opredelil, kje in s kakšnim namenom se določi manipulativna površina.

V zvezi z navedenim pa je po mnenju sodišča bistvena ugotovitev, da investitor ni izkazal lastninske pravice na parc. št. 398/16, torej nima pravice razpolaganja, kot nepravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Investitor je na tej parceli izkazal le služnostno pravico hoje in vožnje v korist parc. št. 398/20, s čemer pa ne izkazuje, da ima pravico graditi ali drugače posegati na parc. št. 398/16 (53. člen ZUN) oziroma jo urediti kot asfaltirano manipulativno dvorišče za namene uporabe parkirišča, kot izhaja iz priložene gradbene dokumentacije. Služnostna pravica vožnje daje investitorju pravico, da uporablja cesto na parc. št. 398/16 za vožnjo z različnimi vrstami vozil in za dostop do zemljišča parc. št. 398/20, kar po naravi stvari zajema tudi vključitev vozil v promet z zemljišča na cesto, vse v skladu s prometnimi predpisi. Takšna (običajna) uporaba ceste ne more biti predmet posebnega določanja v enotnem gradbene dovoljenju, saj ne gre pri tem za poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, prav tako ne more biti predmet enotnega gradbenega dovoljenja določanje kakšnega posebnega prometnega režima na cesti. Kolikor pa je z določitvijo manipulativne površine na delu ceste mišljen gradbeni ali drug poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, pa je treba ugotoviti, da investitor na zemljišču 398/16 ne izkazuje lastninske pravice, niti ne izkazuje upravičenja za posege na tem zemljišču s prej navedeno služnostno pravico. V tem primeru pa tožnika tudi utemeljeno ugovarjata, da bi investitorjeva drugačna uporaba ceste, kot izhaja iz vknjižene služnosti, ovirala njuno izvrševanje služnostne pravice hoje in vožnje za dostop do parc. 398/21 in 398/22. Na podlagi navedenega je bilo po presoji sodišča dejansko stanje pred izdajo enotnega gradbenega dovoljenja nepopolno in nepravilno ugotovljeno v delu, ki se nanaša na določitev manipulativne površine, te kršitve pa tožena stranka v pritožbenem postopku ni odpravila, zato je sodišče tožbi na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu z 2. odstavkom istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka v skladu z ugotovitvami in stališči v tej sodbi pomanjkljivosti v dejanskem stanju v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 7000, 52/02 in 73/04) odpraviti in o zahtevi odločiti sama ali vrniti zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje.