Jedro

Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.

Izrek

Pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 1. 2014 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2014 se ugodi in se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Tožeča stranka je dolžna stranski intervenientki na strani tožene stranke povrniti stroške postopka v višini 408,70 EUR, v roku 8 dni pod izvršbo, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dolžna stranski intervenientki na strani tožene stranke plačati pritožbene stroške v višini 64,66 EUR, v roku 8 dni pod izvršbo, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 1. 2013 sklenilo, da se stranska intervencija A.A. na strani tožene stranke prekliče in s sklepom z dne 27. 2. 2014, da se postopek zaradi umika tožbe ustavi ter da stranska intervenientka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 1. 2014 se pritožuje stranska intervenientka A.A. in navaja, da je dne 25. 11. 2013 podala vlogo za vstop v pravdo kot stranski intervenient. Nobena od strank ni oporekala njeni pravici do udeležbe v postopku. Sodišče pa je na glavni obravnavi dne 26. 11. 2013 dovolilo stransko intervencijo, ki jo je s sklepom z dne 17. 1. 2014 preklicalo, češ da stranska udeleženka ne izkazuje več pravnega interesa. Sodišče je s sklepom enostransko in pavšalno odločilo na podlagi navedb strank in se je pri preklicu stranske intervencije opiralo na dejstva, ki so nastala po vstopu intervenienta v pravdo oziroma na domnevna bodoča dejstva, ki naj bi nastopila, kar je pravno nedopustno, zmotno in nezakonito. Prav tako sta stranki prekludirani, saj sta zamudili rok, v katerem sta lahko nasprotovali vstopu stranskega intervenienta. Podlaga tožeče stranke za predlagan preklic stranske intervencije so zgolj njene domneve, kar pa ne more biti zadostna podlaga za odločitev sodišča. Že samo dejstvo, da tožena stranka v pripravljalni vlogi prerekala navedbe stranske intervenientke, ki so v njeno korist, je jasen pokazatelj, da želi spor izgubiti, po vsej verjetnosti z namenom, da bi se lahko z neizbrano kandidatko (tožečo stranko) poravnala za izplačilo odpravnine v škodo Doma upokojencev B.. Iz sklepa sodišča ni jasno, kako naj bi preklic intervencije učinkoval, ali preklic učinkuje za nazaj oziroma po pravnomočnosti sklepa o preklicu. Ni namreč mogoče trditi, da intervent nima več interesa, da v pravdi zmaga ena od strank potem, ko je bil takšen interes že ugotovljen. Stranki in sodišče si ne morejo kasneje premisliti in zahtevati izključitev stranskega intervenienta iz pravde, saj bi to ogrozilo pravno varnost in pomenilo negotovost vsake stranke in intervenientov v postopku. Ne glede na to, ali bo podano soglasje ministra ali ne, ima odločitev sodišča v predmetnem sporu za stransko udeleženko vsekakor posledice, saj bo vplivala na civilno pravni in javnopravni položaj udeleženke. Sodišče bi moralo zaključiti spor, ne pa, da je njegova edina skrb, kako se znebiti stranskega intervenienta. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Zoper sklep sodišča z dne 27. 2. 2014, s katerim je sodišče zaradi umika tožbe postopek ustavilo in odločilo, da stranska intervenientka krije sama svoje stroške postopka, se prav tako pritožuje stranska intervenientka in v celoti izpodbija sklep o stroških v II. točki izreka. Sodišče prve stopnje je na naroku glavne obravnave z dne 26. 11. 2013 dovolilo A.A., da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožene stranke, dne 17. 1. 2014 pa je preklicalo stransko intervencijo z obrazložitvijo, da stranska intervenientka ni pridobila soglasja ministrstva k imenovanju za direktorico Doma upokojencev B. in zato nima več pravnega interesa za udeležbo v pravdi. Preklic stranske intervencije ne more vplivati na povračilo pravdnih stroškov, ki so nastali stranski udeleženki, v posledici s strani sodišča dovoljene intervencije. Ne more biti sporno, da je stranska intervenientka kot kandidatka, ki je bila s sklepom sveta zavoda imenovana za direktorico Doma upokojencev B., v času dovolitve stranske intervencije dne 26. 11. 2013 izkazala pravni interes za sodelovanje v postopku. Dne 23. 12. 2013 je bila s strani pooblaščenca stranske intervenientke vložena pripravljalna vloga kot odgovor na vlogo tožeče stranke, ki je bila vložena na naroku 26. 11. 2013. Nastali stroški so bili potrebni za zavarovanje pravic stranske intervenientke. S tem so stranski intervenientki nastali stroški v višini nagrade za postopek po tar. št. 3100 v višini 315,00 EUR in 22 % DDV, pavšalni znesek za dokument po tar. št. 6000 v višini 20,00 EUR in 22 % DDV ter pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve. Citirani stroški so bili sodišču priglašeni v vlogi z dne 23. 12. 2013. Glede na to, da je sodišče v I točki izreka opr. št. Pd 239/2013 ustavilo postopek zaradi umika tožbe tožeče stranke bi moralo sodišče prve stopnje, glede na vse navedeno skladno z določili 158. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS tožeči stranki naložiti plačilo stroškov postopka. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je stroške postopka stranske intervenientke zavrnilo. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 1. 2014 sklenilo, da se stranska intervencija A.A. na strani tožene stranke prekliče, ker nima več pravnega interesa za nastopanje v tej pravdi, saj odločitev sodišča v sporni zadevi, ne glede na to, ali bi tožbenemu zahtevku bilo ugodeno ali bi bil zavrnjen, ne bi vplivalo na njen pravni položaj. Sodišče prve stopnje je na obravnavi dne 26. 11. 2013 s sklepom dovolilo A.A. vstop v pravdo, kot stranski intervenientki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izkazan pravni interes za intervencijo, saj je bila A.A. s sklepom Sveta Doma upokojencev B. imenovana za direktorja Doma upokojencev B.. Tožnica je s tožbo, kot neizbrana kandidatka, zahtevala razveljavitev sklepa o imenovanju A.A. za direktorico Doma upokojencev B. in če bi tožnica v sporu uspela bi s tem stranski intervenientki preprečila nadaljnje opravljanje funkcije.

Tožena stranka pa je sodišče prve stopnje dne 16. 1. 2014 obvestila, da je prejela sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 24. 12. 2013, iz katerega izhaja, da stranska intervenientka ni prejela soglasja ministrstva k imenovanju za direktorico Doma upokojencev B.. Skladno z določbo 2. člena Statuta tožene stranke je ustanovitelj tožene stranke Republika Slovenija in na podlagi 6. odstavka 56. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami) imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da stranka intervenientka nima več pravnega interesa za nastopanje v pravdi in je sklep z dne 26. 11. 2013, preklicalo.

Zakon o pravdnem postopku v 200. členu določa, da lahko vsaka stranka oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne. Sodišče pa lahko tudi brez izjave stranke zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta. Zakon zoper odločitev sodišča o dovolitvi vstopa stranskega intervenietna v pravdo ne predvideva posebne pritožbe. V sporni zadevi je sodišče stransko intervencijo dovolilo s sklepom z dne 26. 11. 2003. Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je s tem zakonom drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). Sodišče je vezano na svoje sklepe od dneva objave sklepa dalje, torej od razglasitve na naroku ali pa od vročitve overjenega prepisa, kadar izda sodišče sklep zunaj naroka, razen na sklepe procesnega vodstva, ki jih lahko sodišče tudi spremeni in se odloči za drugačen potek postopka. Ker na sklepe procesnega vodstva sodišča ni vezano, ti tudi ne postanejo pravnomočni, dokler ni pravda pravnomočno končana in zato zoper takšne sklepe tudi ni posebne pritožbe.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 1. 2014, preklicalo sklep, s katerim je dovolilo udeležbo A.A. kot stranske intervenientke, vendar za to ni imelo pravne podlage. V 3. odstavku 200. člena ZPP je določeno, da zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe, zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za udeležbo stranskega intervenienta v pravdi, pa je dopustna posebna pritožba, kar dokazuje, da ZPP sklepe izdane v zvezi s stransko intervencijo ne šteje med sklepe procesnega vodstva, saj bi bilo sicer določilo v 3. odstavku 200. člena odveč, ker zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe. Zato je sodišče prve stopnje na svoj sklep z dne 26. 11. 2013, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano. Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi stranske intervenientke ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

Prav tako je utemeljena pritožba stranske intervenientke v zvezi z odločitvijo o stroških postopka v sklepu z dne 27. 2. 2014. Pri odločanju o pravdnih stroških mora sodišče izhajati iz določb 151. do 173. člena ZPP. Enakopravno mora obravnavati obe stranki, odločati o stroških, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, ter odločati o stroških na podlagi uspeha v pravdi, na podlagi krivde ali naključja, ki se je primeril eni od strank, ali na podlagi posebnih pravil. ZPP v 1. odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki in stranskemu intervenientu pravdne stroške. Stranska intervenientka na strani tožene stranke ima tak položaj, kot če bi zahtevala povrnitev stroškov tožena stranka. V konkretnem primeru je tožeča stranka umaknila tožbo in z umikom tožbe je soglašala tožena stranka ter stranska intervenientka, ki je v vlogi z dne 24. 2. 2014 podala soglasje k umiku in hkrati zahtevala povrnitev stroškov postopka.

Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka (tožnica je namreč zahtevala razveljavitev razpisa z dne 7. 6. 2013 in razveljavitev izbirnega postopka direktorja z dne 9. 7. 2013 ter, da se razpis za direktorja ponovi), zato mora tožeča stranka stranki intervenientki povrniti priglašene pravdne stroške, v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP.

Glede na navedeno sta pritožbi stranske intervenientke utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. členom ZPP sklep z dne 17. 1. 2013 razveljavilo ter spremenilo sklep z dne 27. 2. 2014 v odločitvi o stroških postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP in na 154. členu istega zakona. Stranska intervenientka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna plačati priglašene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z ZOdvT in sicer 48,00 EUR za nagrado za pravno sredstvo (tar. št. 3210) ter 5,00 EUR stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve ter 22 % DDV v roku 8 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.