Jedro

Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja v upravnem postopku ne pomeni ugotovitve kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, temveč pomeni zgolj ugotavljanje obstoja ali neobstoja določenih dejstev, kakor je to razvidno že iz same obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne in dokončne odločitve o uporabnem dovoljenju v upravnem postopku.

Zoper ta sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v odločanje. Uveljavlja stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki po pooblaščenki.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo z obrazložitvijo, da je odločitev sodišča o tem ali obstoji odškodninska odgovornost toženih strank odvisna tudi od okoliščin in dejstva ali bo pridobljeno uporabno dovoljenje za objekt B. L. Navedlo je, da je pred upravnim organom v teku postopek za izdajo uporabnega dovoljenja in odločba upravnega organa še ni pravnomočna in dokončna. Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja pa po stališču sodišča prve stopnje predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku iz 13. člena ZPP in je razlog za prekinitev postopka po 206. členu ZPP.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev res skopo obrazložilo, vendar še v tistem obsegu, ki omogoča preizkus njene pravilnosti. Pritožbeno uveljavljana kršitev pravice tožeče stranke do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS tako ni bila storjena.

Pritožbeno sodišče pa soglaša s pritožbo, da je stališče sodišča prve stopnje zmotno. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče že po ugotovitvah iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne izhaja, da pravnomočnost in dokončnost odločitve o uporabnem dovoljenju v upravnem postopku predstavlja prehodno vprašanje od katerega bi bila odvisna rešitev obravnavanega spora.

Predhodno vprašanje v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odredi prekinitev postopka, če sklene, da tega vprašanja ne bo samo reševalo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari.

Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja v upravnem postopku pa ne pomeni ugotovitve kakšne pravice ali pravnega razmerja od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, temveč pomeni zgolj ugotavljanje obstoja ali neobstoja določenih dejstev, kakor je to razvidno že iz same obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje v točki 2, kar pa ne predstavlja predhodnega vprašanja od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari.

Kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi, tožeča stranka v tem postopku vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke, ki so bila usmerjena v preprečitev izdaje uporabnega dovoljenja tožeči stranki, pri čemer zatrjuje, da se je tožena stranka s pogodbo zavezala, da bo ona za tožečo stranko pridobila uporabno dovoljenje. Kot navaja tožeča stranka, predmet te pravde tako ni presoja razmerij, ki se nanašajo na pravnomočnost oziroma dokončnost uporabnega dovoljenja, temveč presoja ali je tožena stranka izpolnila svoje pogodbene zaveze ali ne in ali je oziroma še vedno preprečuje izdajo uporabnega dovoljenja tožeči stranki in ji s tem povzroča škodo. Odločitev o tem pa ni odvisna od pravnomočne in dokončne odločitve o uporabnem dovoljenju v upravnem postopku.

Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa in je bilo tako pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (člen 165/III ZPP).