Jedro

Smisel določb ZZK-1 o zaznambi sklepa o izvršbi v povezavi z 45. členom ZIZ je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom opr. št. Dn 3600/2008, z dne 22.7.2010, dovolilo vknjižbo zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke na nepremičninah, ki so last dolžnika v izvršilni zadevi I. R. do ½, v korist upnika v izvršilni zadevi U. d.d., mat. št. 5003903, Š. cesta. 152, Ljubljana, za denarno terjatev 180.966,77 EUR s pripadki. Tako je ravnalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2645 In 1830/2007, z dne 7.1.2008, in obvestila istega sodišča. Zoper zemljiškoknjižni sklep se je v roku pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podredno pa naj se sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, pri tem pa ni upoštevalo določb 2. odst. 148. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), 2. tč. 1. odst. 149. čl. ZZK-1, 86. čl. ZZK-1 in 88. čl. ZZK-1. Izpodbijani sklep pa je nepravilen in nezakonit tudi zato, ker ni obrazložen.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilno sodišče sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, vroči upniku in dolžniku (1. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa tudi sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi (3. odst. 45. čl. ZIZ). Res je, da ZIZ nikjer izrecno ne določa, da sme oz. mora izvršilno sodišče tako ravnati šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, prav tako pa izrecno tudi ne določa, da tako postopa z nepravnomočnim sklepom o izvršbi, kakor to v pritožbi navaja dolžnik. Vendar pa je nedvomno namen 1. odst. 45. čl. ZIZ, da se upniku in dolžniku vroči nepravnomočen sklep o izvršbi, saj sicer ne bi imela možnosti uveljavljati rednega pravnega sredstva. Ker 3. odst. 45. čl. ZIZ določa, da se istočasno, ko se sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, vroča upniku in dolžniku, vroča tudi sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, ni dvoma, da se mora tudi zemljiškoknjižnemu sodišču vročiti nepravnomočen sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova. Zakon očitno razlikuje vročitev sklepa o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ter sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, saj v 4. odst. 45. čl. ZIZ za sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, določa, da se ga šele po njegovi pravnomočnosti vroča sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi. Tega pa ne določa za sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova. Očitno je torej, da zakon vročanje pravnomočnih sklepov omeji le na sklepe o izvršbi, izdane na podlagi verodostojne listine. Iz vsega navedenega izhaja, da je namen citiranih določb ZIZ, da se sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, vroča nepravnomočen sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova.

Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (86. čl. ZZK-1). Hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. čl. ZZK-1). ZZK-1 nikjer ne določa, da zemljiškoknjižno sodišče tako ravna šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Smisel citiranih določb ZZK-1 v povezavi z zgoraj citiranimi določbami ZIZ pa je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa, kakor to zmotno zatrjuje pritožnik. Tako je sodišče v obravnavanem primeru tudi ravnalo, zato mu tudi v tem pogledu ni moč očitati kršitev.

Iz zgoraj pojasnjenega izhaja nadalje, da niso utemeljene niti pritožbene navedbe v zvezi z nepravilno uporabo določb 2. odst. 148. čl. in 2. tč. 1. odst. 149. čl. ZZK-1. Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže oz. zavrne zemljiškoknjižni predlog oz. odloči, da se vpis ne opravi (3. odst. 152. čl. ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom pa je zemljiškoknjižno sodišče odločilo, da se vpis opravi. Zato svoje odločitve ni moralo obrazlagati in zato tudi kršitev v tej smeri ni podana.

Glede na navedeno in skladno z določbo 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obenem je tudi dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.