Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sodba PRp 182/2021

ECLI:SI:VSCE:2021:PRP.182.2021 Oddelek za prekrške

inšpekcijski ukrep izrečen lastniku zemljišča neizvršitev izrečenega ukrepa dejanski stan prekrška
Višje sodišče v Celju
22. december 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 75,00 (petinsedemdeset 00/100 EUR) v roku 15 dni po vročitvi te sodbe, sicer se ta sodna taksa izterja prisilno.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče v hitrem postopku o prekršku storilčevo zahtevo za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) z dne 14. 1. 2019 zavrnilo kot neutemeljeno in plačilni nalog (PN) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – kmetijska inšpekcija – Območna enota Celje, Izpostava v Mozirju (v nadaljevanju: prekrškovnega organa) vzdržalo v veljavi, storilcu pa v plačilo naložilo še sodno takso v višini 50,00 EUR in stroške postopka (17,30 EUR).

2. Tako odločitev s pravočasno pritožbo napada storilčev zagovornik z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in kršitve zakona ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se PN navedenega prekrškovnega organa z dne 14. 1. 2019 odpravi in odloči, da se storilcu povrnejo še stroški postopka o prekršku v 8-ih dneh od izdaje odločbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje, podredno pa, da se napadena sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Obravnavana prekrškovna zadeva se je začela z izdajo PN navedenega prekrškovnega organa z dne 14. 1. 2019, s katerim se je storilcu očitala kršitev določbe 2. alineje prvega odstavka člena 32 ZIN, s tem PN pa je bila storilcu ob upoštevanju določbe 6. alineje prvega odstavka člena ZIN in četrtim odstavkom tega istega zakonitega določila izrečena globa v višini 500,00 EUR. Ker je storilec zoper tako odločitev prekrškovnega organa vložil redno pravno sredstvo (ZSV), je prvo sodišče po prejetju le-te v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 odločilo, da je potrebno dopolniti dokazni postopek po določilih rednega postopka o prekršku, v tako v dopolnjenem dokaznem postopku pa je zaslišalo poleg storilca še kmetijsko inšpektorico I. Š. (zapisnik list. št. 28) in pričo K. B. (zapisnik na list. št. 27), pregledalo in dokazno ocenilo pa je še vso preostalo spisovno gradivo, ki je bilo predloženo s strani prekrškovnega organa in obrambe, vključno s fotografijami in odločbami prekrškovnega organa. Na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka je razsodilo, da storilčeva ZSV ni utemeljena, zato jo je zavrnilo. Ker gre torej v obravnavani zadevi za presojo odločitve prvega sodišča o utemeljenosti storilčeve ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa, je pritožba zoper tako odločitev prvega sodišča dovoljena v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 le iz razlogov po 1., 2. in 4. točki člena 154 ZP-1 (razen glede stroškov postopka), kar pomeni, da pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dopusten.

5. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna dejstva: - 14. 11. 2017 je kmetijska inšpekcija zavezancu izdala odločbo opr. št. ..., s katero je bilo zavezancu – storilcu naloženo, da mora s kmetijskega zemljišča na parc. št. ... k.o. ... odstraniti deponiran lesni pepel z rokom ureditve do 31. 3. 2018, prepovedalo pa se mu je tudi nadaljnje nasipavanje lesnega pepela na to zemljišče - 8. 12. 2017 se je zavezanec – storilec na izdano odločbo inšpekcijskega organa pritožil na drugostopenjski organ MKGP, ki pa je z odločbo opr. št.... z dne ...odločil, da, kar zadeva zavezančevo dolžnost, da mora s kmetijskega zemljišča odstraniti deponijo lesnega pepela, pritožba ni utemeljena in je vsled tega postala pravnomočna in izvršljiva 9. 5. 2018 - 16. 4. 2018 je zavezanec zaprosil kmetijsko inšpekcijo za podaljšanje roka izvršljivosti odločbe in se zavezal, da bo polovico deponije izpraznil do konca maja 2018, preostalo polovico pa do konca leta 2018 - 18. 10. 2018 je kmetijska inšpekcija znova opravila kontrolni pregled zemljišča in ugotovilo se je, da je zavezanec odstranil približno polovico deponije lesnega pepela z obeh strani, na površini, kjer je bil odstranjen pepel, pa v letu 2018 ob ogledu ni bilo vegetacije - 10. 1. 2019 je bil znova opravljen kontrolni pregled kmetijske inšpektorice na zemljišču zavezanca parc. št. ...k.o. ... in takrat se je ugotovilo, da zavezanec ni odstranil druge polovice lesnega pepela na tem zemljišču in da je pričel ponovno navažati lesni pepel ter celulozno pulpo na površini, ki je bila izpraznjena v spomladanskem roku - na podlagi tako izvedenega inšpekcijskega postopka pa je kmetijska inšpekcija, ki je tudi prekrškovni organ, ugotovila, da zavezanec – storilec ni izpolnil s prej navedeno odločbo MKGP naloženega ukrepa – odstranitve lesnega pepela s kmetijskega zemljišča, niti tega ni storil v podaljšanem roku do 31. 12. 2018, zato je prekrškovni organ 14. 1. 2019 zavezancu kot storilcu izdal PN št.... zaradi kršitve 2. alineje prvega odstavka člena 32 ZIN, zoper tako izdani PN pa je storilec vložil ZSV, o kateri je odločalo sodišče prve stopnje.

6. Storilčev zagovornik utemeljuje obstoj absolutno bistvene kršitve določb po prepričanju pritožbe postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 s tem, da izpodbijana sodba, ki vsebuje le goli zapis, katera od strank postopka je kaj navedla, ne vsebuje pa opredelitve do dokaznih predlogov storilca in prekrškovnega organa, torej ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, vendar pa tak pritožbeni očitek, ki pa ga pritožba obrazloži le svojim nestrinjanjem s prvotno odločitvijo kmetijske inšpektorice in z odločitvijo prekrškovnega organa ter posledično z dokazno oceno v izpodbijani sodbi ni dopusten pritožbeni razlog, kot pritožba pravilno tudi sama ugotavlja.

7. Storilcu se namreč na podlagi določbe 6. alineje 1. točke člena 38 ZIN očita, da ni spoštoval z odločbo kmetijske inšpektorice odrejenih ukrepov, kar je v nasprotju z določbami členov 32, 33, 34 in 35 ZIN, takšno protipredpisno ravnanje pa je sankcionirano po 4. točki člena 38 ZIN z izrekom globe 500,00 EUR. Kot izhaja iz ugotovitev v izpodbijani sodbi in tudi iz pritožbenih navedb, je citirana odločba MKGP postala pravnomočna in izvršljiva že v letu 2018, kar pomeni, da bi zavezanec v inšpekcijskem postopku, oziroma storilec moral s strani kmetijske inšpekcije naloženo obveznost izpolniti že 9. 5. 2018. Kot je v točki 16) izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo že prvo sodišče, se je storilec očitno dobro zavedal, da mora spoštovati odločitev kmetijske inšpektorice in v njej navedeni ukrep odstranitve lesnega pepela z navedenega zemljišča, saj si sicer drugače tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati storilčeve prošnje z dne 16. 4. 2018 o podaljšanju roka za njegovo prostovoljno izpolnitev, čemur je kmetijska inšpekcija celo sledila. Storilec je dejansko, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje in kar pravilno povzema tudi pritožba, odstranil (le) polovico deponiranega pepela že v spomladanskem času, preostale polovice pa ni odstranil, kar je bilo ugotovljeno ob ponovnem ogledu kmetijske inšpektorice 10. 1. 2019. Zaradi takšne neizpolnitve naloženega ukrepa pa je kmetijska inšpektorica v svojstvu prekrškovnega organa 14. 1. 2019 storilcu izdala tudi citirani PN.

8. Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil. S takimi pritožbenimi navedbami namreč pritožba oporeka s strani kmetijske inšpekcije ugotovljenemu dejanskemu stanju v prej citirani odločbi Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dne 14. 11. 2017, ki je bila preizkušena še z odločitvijo pristojnega inštančnega organa, to je MKGP. Zato tega vprašanja v tem prekrškovnem postopku ni več dopustno odpirati, ne glede na vloženo izredno pravno sredstvo, ki ga omenja pritožba. Že samo dejstvo, da je storilec polovico lesnega pepela, kot je ugotovilo že prvo sodišče na podlagi izpovedbe kmetijske inšpektorice, v letu 2018 odstranil, drugo polovico pa se je zavezal v naknadno podeljenem roku s strani kmetijske inšpekcije, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da je bil storilec dobro seznanjen z naloženo obveznostjo odstranitve celotnega lesnega pepela z navedenega zemljišča. Zato je tudi povsem nerelevantno, če sedaj, kot to skuša prepričati pritožba, na njivi ni več čistega pepela, temveč substrat, ki vsebuje mestoma gljive in deževnike, kajti pritožba spregleda, da se čas storitve prekrška nanaša na čas, ko je bilo ugotovljeno, da storilec ukrepa kmetijske inšpekcije ni izpolnil, ne pa na obstoječe stanje na tem zemljišču, za katerega pritožba v svojih navedbah trdi, da je takšno, da preostale polovice naloženega substrata objektivno ni mogoče odstraniti.

Tako tudi ne drži trditev, da prvo sodišče ni zanesljivo ugotovilo, kaj se je na zemljišču 10. 1. 2019, ko je kmetijska inšpektorica znova opravila ogled zemljišča in preverila izpolnitev ukrepa s strani zavezanca, nahajalo. Nasprotno, ob ogledu tega dne, kar je ključno za presojo, je bilo namreč zanesljivo ugotovljeno (tudi na podlagi fotografij, ki jih je v spis vložila kmetijska inšpekcija), da z deponije do konca leta 2018 ni bil v celoti odstranjen lesni pepel, kot se je zavezanec sicer sam zavezal v naknadno podeljenem roku, torej ukrep kmetijske inšpekcije ni bil spoštovan, zato dodatno nasipavanje celulozne pulpe, kavnih usedlin in drugih materialov, ki naj bi po vztrajanju pritožbe prispevali celo k izboljšavi tal, za presojo storitve prekrška ni relevantno in kvečjemu dodatno, kot je pritrditi razlogom prvega sodišča, prepriča, da storilec ni ravnal tako, kot bi po prej citirani odločbi MKGP moral, preden je na deponijo začel navažati odpadno celulozo.

9. Pritožba torej z navedbami, da dejansko stanje ob ogledu 10. 1. 2019 več ni bilo takšno, kot je ugotovila kmetijska inšpekcija in da se je storilcu neutemeljeno očitalo, da naj bi šlo za nezakonito kompostiranje (vzrejo deževnikov), ne more uspeti, kajti storilec je k odstranitvi nasutega lesnega pepela bil zavezan že v maju 2018, nasutje celulozne pulpe pa je izvajal po času, v katerem bi moral odstraniti nezakonito nasutje, torej izvršiti ukrep, ki mu je bil naložen s prej citirano odločbo kmetijske inšpektorice.

10. Iz teh razlogov je tudi pravilna odločitev prvega sodišča, ko je zavrnilo dokazni predlog obrambe, da se v tem postopku angažira sodnega izvedenca ustrezne stroke, kar je prvo sodišče obrazložilo v točki 18) izpodbijane sodbe. Obramba je namreč že v vloženi ZSV, v kateri je vztrajala pri tem, da pepel v količinah, ki so trenutno prisotne na storilčevi parc. št. ... k.o. ... ustreza tehnologiji kmetijske predelave, predlagala izvedenca ustrezne stroke, ni pa, kot je pravilno obrazložilo prvo sodišče, takšne dokazni predlog ustrezno substancirala. Ni namreč navedla, katero relevantno dejstvo za ta prekrškovni postopek naj bi se s postavijo izvedenca ustrezne stroke dokazovalo. Tak dokazni predlog, ki ob podaji ni bil dovolj substanciran, pa je konkretneje obrazložen šele v pritožbenih navedbah, ko obramba predlaga izvedenca kmetijske stroke, ki naj bi se izjasnil o tem, ali je sedaj sploh mogoče izpolniti naloženo obveznost iz citirane odločbe kmetijske inšpekcije. Tako substanciranje dokaznega predloga šele v pritožbenih navedbah pa je neupoštevno. Pa tudi sicer, glede na pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da je za odločitev o utemeljenosti storilčeve ZSV zoper citirani PN kmetijske inšpekcije odločilen čas, ko bi storilec moral izpolniti zavezo po prej citirani odločbi MKGP, ne pa sedanje stanje kmetijskega zemljišča, oziroma objektivno možnost odstranitve nasutega pepela, takšen dokazni predlog ni utemeljen. Sodišče namreč ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu obrambe, zlasti ne takrat, če gre za dokaz, s katerim želi obramba dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi ni so relevantna (kot je tudi v obravnavanem primeru), oziroma, če je predlagan dokaz neprimeren ali pa je nedosegljiv, oziroma, če je dejstvo, ki ga obramba želi dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi. Povedano pomeni, da tudi pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka o prekršku, torej do obdolženčeve pravice do izvedbe z njegove strani predlaganih dokazov (določba prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z določbo drugega odstavka člena 155 ZP-1), ni utemeljen.

11. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijane sodbe ne more pripeljati tudi pritožbeno vztrajanje pri napačni dokazni oceni kmetijske inšpektorice, ki je bila iz zaslišane pred sodiščem prve stopnje 7. 6. 2021 (zapisnik na list. št. 28), kar pritožba utemeljuje s tem, da je kmetijska inšpektorica uporabila ves svoj arzenal orožij, da bi dokazala svoj prav, kajti kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je namreč pritožbeno sodišče v takem postopku, kot je obravnavani, vezano na ugotovljeno dejansko stanje in v tej zvezi tudi na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, zato tako pritožbeno navajanje pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga iz 3. točke člena 154 ZP-1. 12. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je prvo sodišče v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovilo enako dejansko stanje, kot prekrškovni organ, zato je na podlagi šestega odstavka člena 65 ZP-1 storilčevo ZSV pravilno zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani PN, v izpodbijani sodbi pa se je s prepričljivimi razlogi opredelilo tudi do storilčevega subjektivnega odnosa do očitanega prekrška, pravilno pa je uporabilo tudi materialnopravne določbe ZP-1 ter ZIN.

13. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo storilčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1).

14. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je storilec v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 dolžan plačati sodno takso za pritožbo. Ta je odmerjena v skladu s tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 75,00 EUR, tako odmerjeno sodno takso pa je storilec dolžan plačati v roku 15 dni po vročitvi te sodbe s strani prekrškovnega organa, sicer se ta sodna taksa izterja prisilno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia