- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 156/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.156.2026 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženka je kljub zatrjevani neuspešni oceni dela želela s tožnikom delovno razmerje nadaljevati ob isti vsebini dela. To pa pomeni, da dejansko ni bila podana nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, kar je sicer zahtevani element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Izrek
I.Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III.to0dki izreka delno spremeni tako, da se v tej to0dki v celoti na novo glasi:
"To7eena stranka je dol7ena v roku 15 dni to7ee0di stranki obra0Dunati denarno povra0Dilo v vi61ini 3.038,00 EUR bruto ter ji izpla0Dati pripadajo0Di neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te0Dejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do pla0Dila.
Zavrne se to7Ebni zahtevek, da je to7Eena stranka dol7Ena to7Ee0Di stranki obra0Dunati denarno povra0Dilo v vi61ini 3.038,00 EUR bruto ter ji izpla0Dati pripadajo0Di neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te0Dejo od poteka paricijskega roka do pla0Dila."
II.V ostalem se prito7Eba to7Eene stranke in v celoti prito7Eba to7Ee0De stranke zavrneta ter se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodi610Da prve stopnje.
III.To7Ee0Da stranka krije sama svoje stro61ke prito7Ebenega postopka.
Obrazlo7Eitev
1.PritoEbeno sodi610De odlo0Da o zadevi drugi0D. V prvem sojenju je s sklepom Pdp 244/2025 z dne 17. 9. 2025 razveljavilo prvostopenjsko zavrnilno sodbo Pd 96/2024 z dne 24. 3. 2025. Zadevo je vrnilo v novo sojenje z napotili, ki so se nana6Dala zlasti na popolno ugotovitev odlo0Dilnih dejstev o oceni poskusnega dela.
2.Sodi610De prve stopnje je v ponovljenem sojenju odlo0Dilo, da je to7Eniku delovno razmerje pri to7Enki trajalo tudi od 7. 9. 2024 do 12. 1. 2026, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razve7Ee (I. to0Dka izreka). To7Enki je nalo7Eilo, da ga je za navedeno obdobje dol7Ena prijaviti v obvezna zavarovanja, mu obra0Dunati mese0Dna nadomestila pla0De v vi61ini 3.438,00 EUR bruto ter mu po obra0Dunu javnih dajatev izpla0Dati neto zneske, zni7Eane za prejeta neto nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, s pripadajo0Dimi obrestmi (II.to0Dka izreka). Obra0Dati mu mora denarno povra0Dilo v vi61ini 6.076,00EUR bruto ter izpla0Dati pripadajo0Di neto znesek, v primeru zamude z obrestmi, ki te0Dejo od poteka paricijskega roka do pla0Dila (III. to0Dka izreka). Zahtevek iz naslova denarnega povra0Dila v vi61ini 42.532,00 EUR bruto je zavrnilo (IV. to0Dka izreka). To7Ebo je zavrglo v delu, v katerem se glasi na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in na odvod dajatev od bruto denarnega povra0Dila (V. to0Dka izreka). To7Enki je nalo7Eilo, da to7Ebniku povrne odmerjene stro61ke postopka ter jo dolo0Dilo za zavezanko za pla0Dilo sodne takse za postopek na prvi stopnji (VI. to0Dka izreka).
3.To7Enik se pritoEuje zoper II. to0Dko izreka sodbe, ker je sodi610De priznane neto glavnice nadomestil pla0D brez to7Enkine trditvene podlage zni7Ealo za izpla0Dano neto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. S tem je kr61ilo 286. 0Dlen ZPP. PritoEuje se zoper IV. to0Dko izreka sodbe ter zahteva denarno povra0Dilo v vi61ini 16 pla0D. Pri odmeri povra0Dila je treba kot znesek ene pla0De upo61tevati 3.438,00 EUR bruto. Stro61kovno odlo0Ditev izpodbija, ker mu sodi610De ni priznalo povra0Dila materialnih stro61kov. Prigla61a stro61ke pritoEbe.
4.Zoper ugodilni del sodbe se pritoEuje to7Enka zaradi vseh pritoEbenih razlogov. Navaja, da je sodi610De v ponovljenem sojenju odlo0Dilo diametralno nasprotno kot v prvem sojenju. To7Eniku je ponudila novo pogodbo, ker je bil edini zaposleni pravnik, zaradi 0Deraz je bila pripravljena z njim 1e nadalje sodelovati, a v omejenem obsegu. Sodi610De ni obrazlo7Eilo, kdaj oziroma na kateri podlagi je nastopila prekluzija, ki jo je ugotovilo. To7Enka je bila v dokazni stiski, ker je to7Enik pred odhodom inkriptiral prenosnik, na katerem je opravljal delo. Glede posodobitve sistemizacije sodi610De ni upo1Tevalo toEnkine konkretizacije o0Ditka v ponovljenem sojenju z novimi trditvami in dokazili, niti ni upo1Tevalo izpovedi A. A.. To7Enik ni toEnke nikoli obvestil o preobremenjenosti. Le izgovarja se, da ni dobil dovolj natan0Dnih navodil. Od njega je pri0Dakovala samoiniciativno pridobitev podatkov o tem, kaj mora vklju0Diti v evidenco in1pekcijskih postopkov, a je nalogo izpolnil le navidezno. Do konca prvega sojenja to7Enka ni mogla predlo7Eiti evidence, ker jo je kasneje izdelala novo zaposlena delavka. To7Enik je imel nalogo posodabljanja registra zakonodaje, kar dokazuje tako e-sporo0Dilo z dne 7. 3. 2024, ki ga je poslal B. B. kot tudi izpoved te pri0De. Glede o0Ditka, da to7Enik ni vzpostavil evidence postopkov za61cite industrijske lastnine, sodi610De ni upo1Tevalo e-sporo0Dila z dne 19. 8. 2024, ki mu ga je poslal B. B. Spora ni presojalo skozi prizmo osebnostnih lastnosti, ki jih je to7Enka pri0Dakovala od to7Enika, tj. visoka stopnja samoanga7Eiranosti, samostojnosti in proaktivnosti. Ni jasno, zakaj je sodi610De pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo na najkasnej1i mo7Eni datum. To7Enik ni dokazal aktivnega iskanja nove zaposlitve, zato bi jo bilo treba razvezati 1e pred 12. 1. 2026. Sodi610De ni pojasnilo razlogov za vi61ino odmerjenega denarnega povra0Dila. To7Eniku bi pripadalo kve0Djemu v vi61ini ene pla0De.
5.To7Enik v odgovoru na to7Enkino pritoEbo predlaga njeno zavrnitev in prigla61a stro61ke odgovora.
6.PritoEba to7Enika ni utemeljena, pritoEba to7Enke pa je delno utemeljena.
7.Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pravnik, za nedolo0Den 0Das od 1. 3. 2024 dalje in s 6-mese0Dnim poskusnim delom. PritoEbeno sodi610De ne ponavlja razlogov, s katerimi je sodi610De prve stopnje pravilno utemeljilo, da je to7Enka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspe61no opravljenega poskusnega dela (5. alineja prvega odstavka 89. 0Dlena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1).
8.To7Enka v pritoEbi neutemeljeno o0Dita, da je sodi610De prve stopnje v ponovljenem sojenju na isti podlagi odlo0Dilo diametralno nasprotno kot v prvem sojenju. V ponovljenem sojenju je popolno raziskalo odlo0Dilna dejstva upo1Tevaje napotila, ki jih je prejelo v razveljavitvenem sklepu Pdp 244/2025. Na tej podlagi je sprejelo materialnopravno pravilen zaklju0Dek o nezakonitosti izpodbijane odpovedi. Neutemeljena je pritoEbena navedba, da so v prvem sojenju sodelovali 0Dlani senata, ki so bili neposredno prisotni pri zasli1Eanjih, medtem ko sta bila v ponovljenem sojenju prisotna dva nova 0Dlana senata. 0Ce se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova za0Deti, vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odlo0Diti, da se pri0De in stranke ne zasli1Eijo znova, temve0D se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov (tretji odstavek 302. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Kot je razvidno iz zapisnika naroka z dne 12. 1. 2026, je sodi610De prve stopnje v ponovljenem sojenju citirano zakonsko dolo0Dbo upo1Tevalo v celoti.
9.Kot bistvena za zaklju0Dek, da izpodbijana odpoved ni zakonita, je sodi610De prve 61telo naslednja dejstva: to7Enka je ob iztekanju poskusne dobe to7Eniku na sestanku predstavila, kako ocenjuje njegovo delo (neuspe61no); obenem mu je predlagala sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe in mu ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za dolo0Den 0Das 6 mesecev, za delovno mesto pravni svetovalec in s pla0Do, kot jo je imel v 0Dasu poskusnega dela; ponujena pogodba je zajemala istovrstne naloge, kot so bile dolo0Dene v odpovedani pogodbi o zaposlitvi. PritoEbeno sodi610De sogla1A s prvostopenjsko presojo teh dejstev, iz katerih izhaja, da je to7Enka kljub zatrjevani neuspe61ni oceni dela 7Eelela s to7Enikom delovno razmerje nadaljevati ob isti vsebini dela. To pa pomeni, da dejansko ni bila podana nemo7Enost nadaljevanja delovnega razmerja pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, kar je sicer zahtevani element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (drugi odstavek 89. 0Dlena ZDR-1). Te presoje to7Enka ne more ovre0Diti s pritoEbenim pojasnilom, da ni bilo slabo vse delo, ki ga je opravil to7Enik, ter da je izhajala iz dobrega namena oziroma da je posku1Ala najti na0Din, na katerega bi stranki morda lahko sodelovali.1 S tak61no navedbo kve0Djemu dodatno pritrjuje pravilnosti prvostopenjske presoje.
10.Neutemeljeno je pritoEbno sklicevanje to7Enke, da je bil to7Enik pri njej edini zaposleni pravnik, zaradi 0Deraz je bila pripravljena z njim 1e nadalje sodelovati, a v omejenem obsegu, tako da bi ga obremenila z manj61im 1tevilom delovnih nalog, ki bi bile enostavnej61e. Kot je sodi610De prve stopnje pravilno obrazlo7Eilo, niti v trditvah to7Enke niti v ponujeni pogodbi o zaposlitvi zatrjevani o7Eji nabor delovnih nalog ni konkretiziran. Glede na navedeno ne more biti uspe61no pritoEbno zatrjevanje, da bi to7Enik opravljal le o7Eji nabor nalog, ker ni bil dovolj hiter pri delu, medtem ko bi preostale njegove naloge to7Enka razporedila na druge zaposlene ter zunanje sodelavce. Delavec se namre0D s podpisom pogodbe o zaposlitvi zave7Ee opravljati vsa dela, ki so v njej dolo0Dena, kot je bilo 7Ee obrazlo7Eeno, pa se pogodbi o zaposlitvi za pravnika in za pravnega svetovalca glede opisa delovnih nalog v bistvenem nista razlikovali.
11.PritoEbeno sodi610De ugotavlja, da je izpodbijana odpoved nezakonita 7Ee iz zgoraj navedenega razloga. Sicer sogla1A tudi s prvostopenjskim zaklju0Dkom, da niti z vidika preizkusa ocene poskusnega dela odpoved ni zakonita. V nadaljevanju se opredeljuje do tovrstnih to7Enkinih klju0Dnih pritoEbenih navedb (prvi odstavek 360. 0Dlena ZPP).
12.To7Enka v pritoEbi neutemeljeno navaja, da sodi610De prve stopnje ni obrazlo7Eilo, kdaj oziroma na kateri podlagi je nastopila prekluzija, ki jo je ugotovilo. Iz obrazlo7Eitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodi610De ugotovilo prekluzijo glede procesnih dejanj v ponovljenem sojenju, ki jih je izpostavilo v okviru ocene posamezne delovne naloge to7Enika. Podlago za to je imelo v drugem odstavku 362. 0Dlena ZPP. Napa0Dno je pritoEbno razlogovanje, da je s citirano dolo0Dbo navajanje novih dejstev in dokazov izklju0Deno le na prvem naroku v ponovljenem sojenju, ni pa izklju0Deno v primeru njihovega navajanja v vlogi, predlo7Eeni neposredno pred tem narokom. S tak61no razlago se izni0Di namen citirane dolo0Dbe, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, 0De tega brez svoje krivde niso mogle storiti v dotedanjem postopku. Dolo0Dba torej razmejuje med navajanjem novih dejstev in dokazov v postopku novega sojenja in v postopku sojenja, ki je potekalo prvotno. Temelji na presoji (ne)krivdnega postopanja stranke. Za pritoEbno stali1De, da v delovnem sporu za sistem prekluzij ne veljajo enaka pravila kot v pravdi, ni podlage v predpisih.
13.V pritoEbi se to7Enka neutemeljeno sklicuje na dokazno stisko, v kateri naj bi bila, ker je to7Enik pred odhodom inkriptiral prenosnik, na katerem je pri njej opravljal delo. Ne strinja se, da je to7Enik opravljeno delo nalagal na skupne mape pri delodajalcu, vendar je sodi610De prve stopnje to ugotovitev ustrezno podkrepilo z listinami, ki jih je to7Enka vlo7Eila v spis in ki dokazujejo njeno razpolaganje z delom, ki ga je zanjo opravil to7Enik (npr. evidenca in1pekcijskih postopkov). Pravilno je tudi obrazlo7Eilo, da to7Enka razpolaga z e-komunikacijo med to7Enikom in ostalimi zaposlenimi, saj je ta vidna tako po1Iljatelju kot prejemniku (in jo je nenazadnje tudi vlo7Eila v spis). Poleg tega v pritoEbi ni konkretizirala, katere dokumentacije zaradi to7Enikovega ravnanja ni mogla predlo7Eiti.
14.To7Enika je ocenjevala komisija v sestavi: direktor to7Enke, A. A. (direktorica splo1nega sektorja) in B. B. (tehni0Dni direktor). Glede o0Ditka o neustrezni posodobitvi sistemizacije iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da mo1ka 0Dlana komisije pri ocenjevanju uspe61nosti dela to7Enikove posodobitve sistemizacije vsebinsko sploh nista poznala, medtem ko A. A. z njo ni bila zadovoljna. Kot je sodi610De prve stopnje pravilno pojasnilo, A. A. v prvotnem sojenju ni znala podrobneje pojasniti pomanjkljivosti, ki jo je izpostavila (da sistemizacija ni bila dopolnjena z vsemi delovnimi mesti iz prodaje2), zaradi 0Deraz z njeno izpovedjo tega o0Ditka ni mogo0De prepri0Dljivo utemeljiti. To7Enkine konkretizacije o0Ditka v ponovljenem sojenju z novimi trditvami in dokazili (napake to7Enika pri opredelitvi trajanja poskusnega dela; to7Enik ni pregledal personalnih map delavcev, ki so 7Ee imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nova delovna mesta, ter v sistemizacijo ni vklju0Dil njihovih opisov nalog itd.) sodi610De prve stopnje zaradi prekluzije iz drugega odstavka 362. 0Dlena ZPP utemeljeno ni upo1Tevalo. Po svoji naravi so bili namre0D tak1ni, da bi jih ob ustrezni skrbnosti in upo1Tevaje to7Enikove trditve, s katerimi je v prvem sojenju ugovarjal o0Ditku, to7Enka morala zatrjevati oziroma predlo7Eiti 7Ee v prvem sojenju. V pritoEbi zato neutemeljeno vztraja pri teh trditvah in dokazih ter z njimi povezani izpovedi A. A. v ponovljenem sojenju.
15.0Ceprav je sodi610De prve stopnje ugotovilo, da to7Eniku v odpovedi ni bila o0Ditana zamuda pri posodobitvi sistemizacije, se je opredelilo tudi do tega vpra61anja. Ugotovilo je, da bi v okviru naloge moral sodelovati tudi z vodjo prodajnega sektorja, ki pa je bil poleti, ko se je to7Enik lotil naloge, odsoten. Obenem je ugotovilo, da so bile to7Enikove prioritetne naloge tudi prodajne pogodbe in zadeve s prekluzivnim rokom (0Demur pritoEba konkretizirano ne nasprotuje), zato utemeljeno ni zaklju0Dilo, da je s posodobitvijo sistemizacije zamujal iz razlogov na svoji strani. Za presojo v tem delu zato ne more biti klju0Dno pritoEbno zatrjevanje to7Enke, da je to7Enik ni nikoli obvestil o preobremenjenosti in da se le izgovarja, da ni dobil dovolj natan0Dnih navodil.
1.Glede očitka, da ni vzpostavil evidence inšpekcijskih postopkov, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni konkretizirala, kaj je v okviru te naloge od tožnika zahtevala in česa ni naredil. Šele z izpovedjo B. B. (ki sicer ne more nadomestiti izostalih trditev) je ugotovilo, da je tožnik moral pripraviti tabelo z datumom, statusom, končno ugotovitvijo postopka itd., vendar pa toženka niti ob predložitvi tožnikovega izdelka v ponovljenem sojenju ni izpostavila pomanjkljivosti v njem, vezanih na konkretni inšpekcijski postopek. V pritožbi se zato neuspešno in posplošeno sklicuje, da je od njega pričakovala samoiniciativno pridobitev podatkov o tem, kaj je treba vključiti v evidenco in da je nalogo izpolnil le navidezno. V ponovljenem sojenju je sicer podala navedbo o nekvalitetno opravljenem delu tožnika v primerjavi s sodelavko in predložila slabo čitljiv izsek iz evidence, ki jo je kasneje izdelala sodelavka, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo zaradi prekluzije. Pritožbena navedba, da toženka do konca prvega sojenja te evidence ni mogla predložiti, ker takrat sodelavka sploh še ni bila zaposlena pri njej, ne more vplivati na drugačno presojo spora. Ključno za presojo obravnavanega očitka je namreč, da bi toženka morala očitek zoper tožnika ustrezno konkretizirati, česar pa ni storila in njegove utemeljenosti tudi ni dokazala.
2.Očitek, da ni posodobil registra zakonodaje, je sodišče prve stopnje ocenilo za pavšalen, saj toženka ni pojasnila, kaj je od tožnika pričakovala (kakšen register zakonodaje se je vodil, kako se je posodabljal ipd.) in kaj konkretno je opustil, niti ni registra predložila kot dokazilo. Šele na podlagi zaslišanja prič (kar ne more nadomestiti izostalih trditev) je ugotovilo, da se je v register vnašalo spremembe domače in evropske zakonodaje, ki so se nanašale na toženko (splošna zakonodaja in specialna za področje kozmetike ter prehranskih dopolnil), vendar pa v postopku ni bilo zatrjevano in dokazano, ali in kaj konkretno bi tožnik moral v času poskusnega dela vnesti v register, pa ni. Te presoje ne morejo spremeniti pritožbene navedbe toženke, da je z e-sporočilom z dne 7. 3. 2024 tožnik javil B. B., da bi do nadaljnjega novote pregledovala skupaj zaradi specifik, ki so bile tožniku tuje; da sta do tedaj glede na izpoved B. B. zakonodajne novosti spremljala on in dr. biotehnologije C. C., toženka pa je pričakovala, da bo nalogo v celoti prevzel tožnik kot pravnik itd.
3.Glede očitka, da ni vzpostavil evidence postopkov zaščite industrijske lastnine, je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka ni podala ustreznih trditev niti ni dokazala, da je tožniku naložila to nalogo z določenim rokom in vsebino, oziroma katera zadevna dokumentacija mu je bila sploh posredovana v zvezi s tem. Neutemeljena je toženkina pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo e-sporočila z dne 19. 8. 2024, v katerem je B. B. tožnika vprašal, če ima urejeno evidenco dokumentov in postopkov, vezanih na blagovne znamke. Glede na izostalo trditveno in dokazno podlago je pravilno obrazložilo, da to e-sporočilo, ki je bilo tožniku poslano nekaj dni pred končnim ocenjevanjem poskusnega dela, ne zadošča za utemeljenost očitka.
4.Sodišče prve stopnje je ovrglo tudi utemeljenost očitkov, ki se nanašata na urejanje zemljiške in gradbene dokumentacije. Toženka v pritožbi te presoje ne izpodbija.
5.Toženka v pritožbi neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje spora ni presojalo skozi prizmo osebnostnih lastnosti, ki jih je pričakovala od tožnika (visoka stopnja samoangažiranosti, samostojnosti in proaktivnosti). Sodišče prve stopnje je vse očitke, ki so se nanašali na poskusno delo tožnika, preizkusilo v okviru pravočasnih trditev in dokazov obeh strank. Po tako izvedenem postopku niti z vidika naštetih osebnostnih lastnosti pravilno ni ugotovilo obstoja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek o neuspešno opravljenem poskusnem delu.
6.Sodišče prve stopnje je o pravicah tožnika odločilo skladno s pravili o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Toženka v pritožbi zmotno navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni jasno, zakaj je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo na najkasnejši možni datum. Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je to določbo uporabilo pravilno in tožniku priznalo delovno razmerje pri toženki do dneva njegove odločitve v ponovljenem sojenju (12. 1. 2026).
7.Neutemeljeno je toženkino pritožbeno sklicevanje, da tožnik ni dokazal aktivnega iskanja nove zaposlitve, kar naj bi predstavljalo okoliščino, ki utemeljuje sodno razvezo že pred 12. 1. 2026. Takšnega predloga toženka v prvostopenjskem postopku niti ni podala. Poleg tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da tožnik ni aktivno iskal zaposlitve, temveč je presodilo, da je v tej smeri izkazal prizadevanja. Njegove možnosti za zaposlitev je resda ocenilo za razmeroma ugodne, kar pa ne utemeljuje drugačnega datuma sodne razveze. Toženka mu očita zlorabo pravic in v pritožbi izpostavlja kot nemogoče, da v letih 2024 in 2025, ko je ponudba na trgu presegla povpraševanje, ob ustreznem prizadevanju ne bi mogel najti zaposlitve. Ta pritožbena navedba ne predstavlja podlage za drugačno določitev datuma sodne razveze. Ne vsebuje nobene okoliščine, ki bi utemeljevala zaključek, da je tožnik vplival na svoj zaposlitveni status tako, da se je z zlorabo pravic odpovedal konkretni zaposlitvi pri konkretnem delodajalcu.
8.Napačen je pritožbeni očitek toženke o nesorazmernosti, ker je sodišče prve stopnje zaradi nezakonite odpovedi priznalo tožniku delovno razmerje pri toženki še za 16 mesecev, čeprav je bil pri njej zaposlen le 6 mesecev. Po prvem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sporih (ZDSS-1) so spori o prenehanju delovnega razmerja resda prednostni, kakor to izpostavlja pritožba. Vendar pa ta določba v vsebino prvega odstavka 118. člena ZDR-1 o sodni razvezi ne posega na način, da bi kakorkoli omejevala priznanje trajanja delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje.
9.Sodišče prve stopnje je toženki v II. točki izreka sodbe naložilo, da je za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžna tožniku plačati mesečna nadomestila plače, ki so znižana za prejeta neto nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (na katera se je tožnik skliceval v trditvah in izpovedi). Tožnik se zoper citirano točko izreka sodbe pritožuje in navaja, da toženka v trditvah ni zahtevala takšnega znižanja, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje kršilo 286. člen ZPP. S pritožbenim sklicevanjem ne more uspeti. Citirana II. točka izreka je po vsebini ugodilne narave, zato za njeno izpodbijanje tožnik niti nima pravnega interesa. Zavrnilnega dela (zavrnitev zahtevka za plačilo nadomestila plače v delu, ki ustreza že izplačanemu denarnemu nadomestilu za brezposelnost) izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje. Tožnik izdaje dopolnilne sodbe ni zahteval (325. člen ZPP), takšne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti v postopku s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom zoper sodbo, saj te po naravi stvari ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njo o delu zahtevka ni bilo odločeno.
10.Obe stranki izpodbijata presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 v višini dveh plač. Po tej določbi so kriteriji za odmero trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev, okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Toženka v pritožbi zmotno navaja, da sodišče ni pojasnilo razlogov za višino odmerjenega povračila. Obrazložilo jih je v 43. točki sodbe, a jih je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno napačno ovrednotilo.
11.Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je bil tožnik pri toženki zaposlen le 6 mesecev. Okoliščine nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi so na strani toženke, ki ni dokazala utemeljenega odpovednega razloga. Pritožbena navedba tožnika, da je izpodbijana odpoved posledica toženkinega ciljnega poslabšanja pravnega položaja tožnika, je pavšalna in je ugotovljena dejstva ne potrjujejo. Nenazadnje je ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ki bi mu sicer za omejen čas še vedno zagotavljala zaposlitveni status pri toženki, odklonil. Glede uveljavljenih pravic je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik po prenehanju delovnega razmerja 6 mesecev prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, s sodbo pa mu je priznalo reparacijo (vključno z nadomestili plač) za 16 mesecev. Glede možnosti za novo zaposlitev pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da so te razmeroma ugodne, čeprav je bil v trenutku sodne razveze brezposeln.
12.Tožnik v pritožbi vztraja pri izplačilu 16 plač in se sklicuje zlasti na še vedno trajajočo brezposelnost, težjo zaposljivost, saj možnosti za zaposlitev niso ugodne (povpraševanje je večje od števila ponudb, pravosodnega izpita nima opravljenega) itd. Toženka se v pritožbi zavzema za izplačilo kvečjemu ene plače in poudarja zlasti, da tožnik še vedno ni našel zaposlitve zgolj zato, ker je sploh ni iskal. Po presoji pritožbenega sodišča so v izpodbijani sodbi ustrezno raziskana vsa ključna dejstva glede možnosti tožnika za novo zaposlitev, zato toženka v pritožbi zmotno uveljavlja izostanek razlogov o odločilnih dejstvih. Razmeroma ugodne možnosti za zaposlitev je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na ugotovitev, da v spis predložene objave prostih delovnih mest dokazujejo, da je izobrazbeni profil, ki ga ima tožnik (magister prava), na trgu dela iskan. Resda nima opravljenega pravosodnega izpita, vendar mu gre v prid (poleg izobrazbe) ugodna zaposlitvena starost 35 let. Toženka v pritožbi navaja, da se je tožnik v 15 mesecih prijavil le na 17 delovnih mest in da ni predložil dokazov za izpoved, da se je prijavil na dvakrat, trikrat več razpisov, kot je dobil negativnih odgovorov. S tem neutemeljeno nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da je določena prizadevanja za novo zaposlitev izkazal, kar je sodišče oprlo na predložene listine o neizbiri. Toženka navaja, da je predložil le obvestila o neizbiri, ne pa tudi razpisov, na katere se je odzval in na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bil sploh kvalificiran za razpisano delovno mesto. Ta navedba dokazne presoje po oceni pritožbenega sodišča ne more spremeniti, saj iz obvestil ne izhaja, da ni bil izbran zato, ker ni imel zahtevanih kvalifikacij. Tudi tožnikova dokazila o iskanju zaposlitve v tujini še ne pomenijo, da je iskal zaposlitev le navidezno, kot to ugiba toženka v pritožbi. Neutemeljena je tudi njena navedba, da je predložila več razpisov za pravnika, tožnik pa ni navedel, na katera od teh se je prijavil, oziroma zakaj se ni. Kot je smiselno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je predloženi nabor pri nekaterih delovnih mestih vseboval tudi zahtevo (pravosodni izpit), ki je tožnik ne izpolnjuje.
13.Zgoraj ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje s sklicevanjem na judikat Pdp 64/2025 napačno strnilo v odmero denarnega povračila v višini dveh plač. V citiranem judikatu je bilo tožnici prisojeno povračilo v višini ene plače ob upoštevanju naslednjih dejstev: zaposlitev pri delodajalcu dobrih pet mesecev, starost 42 let, univerzitetna diplomirana pravnica z dobrimi obeti za zaposlitev, prisojenih 5 plač v okviru reparacije. Resda si je po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja našla enoletno zaposlitev pri drugem delodajalcu, vendar pa protiutež temu predstavlja v obravnavanem sporu (v katerem je tožnik še vedno brezposeln) dejstvo, da je tožnik 6 mesecev po prenehanju delovnega razmerja prejemal nadomestilo za brezposelnost in da mu je bilo pri toženki priznano delovno razmerje za 16 mesecev, vključno z nadomestili plač. Navedeno v povezavi z ostalimi ugotovljenimi kriteriji tudi tožnika upravičuje do denarnega povračila v višini le ene plače.
14.Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženke in prvostopenjsko odločitev v III. točki izreka na podlagi 358. člena ZPP delno spremenilo tako, da je tožniku odmerjeno povračilo znižalo na znesek 3.038,00 EUR bruto, v presežku, za nadaljnjih 3.038,00 EUR bruto denarnega povračila, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je treba pri odmeri povračila kot znesek ene plače upoštevati 3.438,00 EUR bruto. Ta znesek predstavlja višino bruto mesečnega nadomestila plače, ki ga je sodišče prve stopnje priznalo tožniku za čas po podani odpovedi (za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja). Pri tem je izhajalo iz dejstva, da sta stranki za čas po izteku poskusnega dela dogovorili za višjo plačo. Pri odmeri denarnega povračila pa je pravilno izhajalo iz zakonskega napotila v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, po katerem je izračun višine mesečne plače oprt na izplačila mesečnih plač v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (torej v času poskusne dobe tožnika). Pravilno je izhajalo iz zneska 3.038,00 EUR, ki ga je navedel tožnik in ga je tudi upošteval pri oblikovanju tega dela zahtevka.
15.Stroškovno odločitev tožnik neutemeljeno izpodbija z zatrjevanjem, da mu sodišče prve stopnje ni prisodilo materialnih stroškov. Tožnik je v vlogi - stroškovnik, ki jo je predložil ob koncu obravnave, opredeljeno navedel vse stroške, za katere je zahteval povračilo. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o stroških utemeljeno izhajalo iz te vloge in ne iz priglasitve stroškov v tožbi in vsakokratni pripravljalni vlogi, ki jih je vložil v postopku (prim. drugi odstavek 163. člena ZPP). Ker v stroškovniku ni zahteval povračila materialnih stroškov, mu jih sodišče prve stopnje utemeljeno ni prisodilo.
16.Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v ostalem (ugodilnem delu, ki ga ni spremenilo) zavrnilo pritožbo toženke, v celoti pa tudi pritožbo tožnika, ter v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP), saj v pritožbah uveljavljani razlogi niso utemeljeni niti niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
17.Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). S pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP). Njegov odgovor na pritožbo toženke ne predstavlja potrebnega stroška, saj ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, pa tudi sicer je toženka s pritožbo delno uspela (prvi odstavek 155. člena ZPP).
1.A. A. je izpovedala, da je toženka želela dati tožniku še eno možnost. Če bi dela, ki so bila predmet nove pogodbe o zaposlitvi, opravljal strokovno, bi mu zaposlitev podaljšali.
2.Toženka v prvotnem sojenju tega ni trdila.
3.Odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe je sicer z vidika materialnega prava pravilna (prim. 12. točko obrazložitve sklepa VIII Ips 8/2023).