Jedro

Tožnik tako kot v upravnem postopku tudi v tožbi zatrjuje, da z ugotovljenimi razširitvami temeljne plošče ni posegel v pogoje, določene z gradbenim dovoljenjem, inšpekcijski organ pa svoje ugotovitve o preseganju teh pogojev ni pojasnil. V obrazložitvi svoje odločitve navaja le, da je tožnik pri gradnji temeljne plošče objekta nepravilnih tlorisnih dimenzij izvedel razširitve temeljne plošče, ne pa tudi, kateri pogoj oz. pogoji iz gradbenega dovoljenja so bili s tem preseženi.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, št. 06122-3260/2013/24 z dne 24. 4. 2014 in I. točka izreka odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0612-227/2014-7-00641130 z dne 26. 8. 2014 se odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je inšpekcijski organ tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi prvega in drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izrekel inšpekcijske ukrepe zaradi neskladne gradnje večstanovanjskega objekta na zemljiščih s parc. št. 337/1, 337/2, 337/3, 337/4, 337/5, vse k. o. ..., in sicer razširitve temelje plošče na severnem, južnem in zahodnem delu objekta tam navedenih tlorisnih dimenzij. Tožniku je naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja ustaviti nadaljnjo gradnjo tega objekta (1. točka izreka), v roku enega meseca pa zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja (2. točka). Poleg tega je za navedeni objekt izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 (3. točka) in odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, da bo o stroških izdan poseben sklep in da je odločba izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta (4., 5. in 6. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je gradbena inšpektorica z ogledom 21. 3. 2014 ugotovila, da tožnik izvaja gradnjo temeljne plošče večstanovanjskega objekta in da je bila zapisniško podana izjava odgovornega nadzornika, da gre pri predmetni gradnji za odstopanja od gradbenega dovoljenja. Po pregledu PGD dokumentacije 4. 4. 2014 je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je investitor pri gradnji temeljne plošče objekta nepravilnih tlorisnih dimenzij presegel pogoje, ki so mu bili dani z gradbenim dovoljenjem št. 351-1422/2011-50 z dne 8. 6. 2012, tožnikov direktor pa naj bi ugotovljeno neskladje na zaslišanju 28. 3. 2014 potrdil. Z ogledom 16. 4. 2014 je gradbena inšpektorica ugotovila, da neskladno gradnjo predstavlja razširitev temeljne plošče na severnem delu objekta tlorisnih dimenzij 2,20 m x 5,50 m, razširitev temeljne plošče na južnem delu objekta tlorisnih dimenzij 1,20 m x 6,90 m in razširitev temeljne plošče na zahodnem delu objekta tlorisnih dimenzij 1,40 m x 7,50 m. Drugostopenjski organ je v pritožbenem postopku odpravil 3. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestil z novo 3. točko, v kateri je izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1, ki naj ne bi nezakonito omejile zemljiškoknjižnih lastnikov. V preostalem delu je pritožbo zavrnil, ker nima pomislekov, da je tožnik z razširitvijo temeljne plošče spremenil pogoje, določene z gradbenim dovoljenjem ter hkrati spremenil konstrukcijske elemente, ki lahko vplivajo na varnost objekta.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je razširitev temeljne plošče posledica rezultatov geomehanskih raziskav ter da je projektant že v PGD navedel, da se površina temeljne plošče lahko glede na rezultate geomehanskih raziskav in ugotovitve natančne sestave tal po izvedenem izkopu nekoliko korigira. Opisana razširitev naj ne bi spreminjala z gradbenim dovoljenjem določenih pogojev za gradnjo, saj gre za dele temeljne plošče, ki so 40 cm pod zemljo, na tistih delih, kjer so z izdanim gradbenim dovoljenjem predvidene tlakovane površine, betonske površine za vgraditev elementov odvodnjavanja in kolesarnica. Vse te spremembe so po tožnikovem mnenju lahko predmet projekta za izvedbo del in projekta izvedenih del. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločitev odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki jo je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 12. 9. 2014. Dne 17. 9. 2014 je vložil nov predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem obširno opisuje okoliščine, ki naj bi izkazovale težko popravljivo škodo, ki naj bi nastajala zaradi ustavitve gradnje.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila, v vlogi z dne 24. 9. 2014 je izjavila le, da navedbe gradbene inšpektorice, ki jih je sodišče prejelo, niso odgovor tožene stranke na tožbo.

K I. točki izreka Tožba je utemeljena.

V skladu z določbo 12.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, to sicer izdano, vendar se gradnja izvaja oz. je izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. V takem primeru je gradbeni inšpektor dolžan izreči inšpekcijske ukrepe, kot jih pri neskladni gradnji predvideva 153. člen ZGO-1. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bilo za gradnjo na navedenih zemljiščih izdano gradbeno dovoljenje in da je tožnik kot investitor večstanovanjskega objekta izvedel razširitve temeljne plošče objekta nepravilnih tlorisnih dimenzij v tlorisnih dimenzijah na severnem delu 2,20 m x 5,50 m, na južnem delu objekta tlorisnih dimenzij 1,20 m x 6,90 m in na zahodnem delu objekta 1,40 m x 7,50 m. Sporno je, ali te razširitve pomenijo gradnjo v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem.

Tožnik tako kot v upravnem postopku tudi v tožbi zatrjuje, da z ugotovljenimi razširitvami temeljne plošče ni posegel v pogoje, določene z gradbenim dovoljenjem, inšpekcijski organ pa svoje ugotovitve o preseganju teh pogojev ni pojasnil. V obrazložitvi svoje odločitve navaja le, da je tožnik pri gradnji temeljne plošče objekta nepravilnih tlorisnih dimenzij izvedel navedene razširitve temeljne plošče, ne pa tudi, kateri pogoj oz. pogoji iz gradbenega dovoljenja so bili s tem preseženi.

Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ ni odpravil, saj je na tožnikove pritožbene navedbe v zvezi s tem vprašanjem navedel le, da nima pomislekov, da ugotovljena razširitev pomeni spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem, ne da bi pojasnil kateri pogoj iz gradbenega dovoljenja naj bi bil spremenjen. Navedel je sicer tudi, da omenjene razširitve pomenijo tudi spremembo konstrukcijskih elementov, ki lahko vplivajo na varnost objekta, vendar sprememba konstrukcijskega elementa sama po sebi ne pomeni neskladne gradnje. Glede na prej navedeno zakonsko opredelitev neskladne gradnje bi namreč sprememba konstrukcijskega elementa pomenila neskladno gradnjo le, če bi hkrati vplivala na pogoje, ki so določeni z gradbenim dovoljenjem.

Sodišče zato zaradi odsotnosti razlogov v prvostopenjski odločbi in nepopolnih razlogov v obrazložitvi pritožbene odločbe ne more preizkusiti tožbenega očitka, da ne gre za neskladno gradnjo. Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

K II. točki izreka Tožnik je z vlogo z dne 17. 9. 2013 ponovno predlagal izdajo začasne odredbe, in sicer v zvezi z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Procesna predpostavka za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega ali tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 je vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor.

V obravnavani zadevi je bilo o tožnikovi tožbi odločeno na seji dne 25. 9. 2014 in tega dne je sodba, s katero je sodišče tožbi ugodilo, postala pravnomočna, saj pritožba zoper njo ni dopustna (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Ker torej tožnikov ponovni predlog za izdajo začasne odredbe procesnih predpostavk ne izpolnjuje več, ga je bilo treba zavreči (tako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča I Up 121/2008 z dne 20. 3. 2008).

K III. točki izreka Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Sodišče pojasnjuje še, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).