Jedro

V odgovoru na tožbo se stranka z interesom sklicuje na navedbe v svoji vlogi z dne 23. 11. 2021 in meni, da so podatki o ceni in tipu opreme absolutno javni na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Iz navedene vloge je razvidno, da ima stranka z interesom skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja pravico, da pridobi ponudbo izbranega ponudnika, saj lahko v morebitnih sodnih postopkih le na ta način zadosti trditvenemu in dokaznemu gradivu. Razkritje teh podatkov ne vpliva na tožnikov pogajalski in konkurenčni položaj, saj je javno naročilo zaključeno.

Tožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

Presoja tožbe

Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkovo postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.

K I. točki izreka:

Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.

15.Tožba v tem delu ni dovoljena.

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Izrek

16.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

I.Tožba zoper 2. točko izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca številka 090-260/2021/8 z dne 7. 10. 2021, se zavrže.

17.Tožnik izpodbija celotno odločbo tožene stranke (predlaga, naj se v celoti odpravi), torej tudi v 2. točki izreka, v katerem je bila zavrnjena pritožba stranke z interesom (glede imena in priimka predstavnika izvajalca pogodbe ter sklepa o imenovanju nadzornika). To pomeni, da je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

II.V preostalem delu se tožbi ugodi in se 1. in 3. točka odločbe Informacijskega pooblaščenca številka 090-260/2021/8 z dne 7. 10. 2021 odpravita ter se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

Obrazložitev

18.V preostalem delu je tožba utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Izpodbijana odločba

19.V obravnavani zadevi je predmet presoje upravičenost do dostopa do informacij javnega značaja, torej do obrazca 7 pojavnem naročilu JN-0675/2020 "Tehnične specifikacije predračuna, zavihek sklop 2: dobava in montaža sistema ozvočenja za prireditveni oder ter zavihek sklop 4: dobava in montaža scenske razsvetljave za prireditveni oder". Pri tem med strankami ni sporno, da je sporni postopek oddaje javnega naročila pravnomočno končan, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Sporno je, ali so zahtevani podatki prosto dostopne informacije javnega značaja po ZDIJZ. Tožnik namreč trdi, da so zahtevani dokumenti označeni kot poslovna skrivnost, katere razkritje bi vplivalo na tožnikov pogajalski in konkurenčni položaj, saj bi njegovo znanje in prodajni pogoji postali dostopni konkurenci na trgu.

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila prosilčevi pritožbi, delno pa odpravila odločbo organa - Mestne občine Velenje, št. 0902-0002/2021 z dne 13. 7. 2021, in odločila, da je organ dolžan v 31 dneh od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati podatke iz stolpca "OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC", za sklopa 2 in 4 ponudbenega obrazca št. 7, Tehnične specifikacije predračuna (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V preostalem delu je zavrnila prosilčevo pritožbo (2. točka izreka izpodbijane odločbe) in pritožbo stranskega udeleženca (3. točka izreka izpodbijane odločbe). Ugotovila je še, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka izpodbijane odločbe).

20.Postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ je samostojen postopek, ločen od postopka dostopa do dokumentov po ZJN-3, ki v 35. členu vsebuje posebne določbe glede razkrivanja informacij. Tako med drugim izrecno določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred pravnomočnostjo odločitve pa se pravila ZDIJZ v postopkih oddaje javnih naročil ne uporabljajo (četrti odstavek 35. člena ZJN-3). Hkrati ZJN-3 določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 35. člena ZJN-3).

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je prosilec (stranka z interesom) na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je med drugim zaprosil za dokumentacijo izbranega ponudnika na javnem naročilu (tožnik), in sicer za del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, to je obrazca številka 7 Tehnične specifikacije predračuna, ki vsebuje popis del ter specifikacijo ponudbe s cenami in oznakami ponujenih artiklov za ponujena sklopa 2 in 4.

21.Tožena stranka je sprejela stališče, da so zahtevani podatki, kljub označbi poslovne skrivnosti, absolutno javni podatki na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-1 in prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ugodila pritožbi stranke z interesom in ji omogočila dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem se v izpodbijani odločbi ni določno opredelila do ugovora tožnika glede vpliva morebitnega razkritja zahtevanih informacij na njegovo konkurenčnost, čeprav je zahtevane podatke opredelil kot poslovno skrivnost. Ugotovila je namreč le, da imajo informacije tržno vrednost, saj bi njihovo razkritje škodovalo tako poslovnim kot tudi finančnim interesom, in da je imetnik za ohranitev informacij, ki so poslovna skrivnost, razumno ukrepal, ko je sprejel sklep o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 9. 6. 2021 (povzetek je razviden iz 3. točke obrazložitve te sodbe).

3.Tožena stranka je presodila, da navedene informacije izkazujejo poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu. Menila je, da imajo informacije tržno vrednost, saj bi njihovo razkritje škodovalo tako poslovnim kot tudi finančnim interesom, in da je imetnik za ohranitev informacij, ki so poslovna skrivnost, razumno ukrepal, saj je "s sklepom o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost" z dne 9. 6. 2021 kot poslovno skrivnost med drugim izrecno opredelil tudi informacije o proizvajalcu, tipu artikla in komercialni označbi.

4.Kljub temu je tožena stranka ob sklicevanju na 2. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), 39. člen Zakona o gospodarskih družbah in 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS) sprejela stališče, "da podatek o ponujeni opremi, to je podatek o tipu/proizvajalcu", predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga, kot tak pa je javen na podlagi drugega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Pojasnila je, da se kot specifikacija ponujenega blaga šteje tudi naziv ponujenega blaga, in ugotovila, da je v ponudbenem obrazcu številka 7 "Tehnične specifikacije predračuna", navedeno, da mora ponudnik v stolpcu "OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC", za vsako postavko zavihka navesti tip opreme, ki jo ponuja, in proizvajalca opreme. Izpostavila je še, da je na Portalu javnih naročil objavljena pogodba med organom in izbranim ponudnikom (tožnikom) in aneks k tej pogodbi, kar pomeni, da obravnavane informacije (tehnična specifikacija predračuna z navedenim stolpcem) med drugim izkazujejo tudi informacije o predmetu naročila. Zato gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za informacije o tem, katere izdelke je organ kupil z javnimi sredstvi, kar velja tudi za podatke o tipu izdelka in proizvajalcu. Stališče, da je podatek o trgovskem imenu in proizvajalcu posameznega ponujenega izdelka iz stolpca "Trgovsko ime/Proizvajalec" ponudbenega predračuna javen podatek v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, če je naročnik v ponudbenem predračunu zahteval, da ponujene izdelke specificirajo tako, da vpišejo tudi navedena podatka glede ponujenega izdelka, je v svoji odločitvi št. 018-207/2018-7 z dne 11. 3. 2019 sprejela tudi Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.

22.Sodišče najprej ugotavlja, da prihaja v obravnavani zadevi do konkurence med različnimi načeli in pravili ZJN-3 in ZDIJZ. Tako si stojijo nasproti načelo transparentnosti in javnosti (6. člen ZJN-3), načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ) in pravilo absolutne javne informacije (prva alineja tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ) na eni strani, ter načelo zaupnosti (35. člena ZJN-3) in pravilo, da mora izvajanje javnega naročanja temeljiti tudi na načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti (prvi odstavek 3. člena ZJN-3) na drugi strani. Čeprav je načelo transparentnosti eno temeljnih načel javnega naročanja, je to delno omejeno zaradi varovanja interesov ponudnikov ter spoštovanja načel zagotovitve konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov.

Zakon o javnem naročanju (2015) - ZJN-3 - člen 35

5.V zvezi s tožnikovo pritožbo, v kateri nasprotuje razkritju podatka o ceni na enoto, je tožena stranka ugotovila, da so predmet pritožbenega postopka podatki, ki so pridobljeni v postopku javnega naročanja ("Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor" JN-0675/2020). V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 pa je cena na enoto absolutno javen podatek, ne glede na to, ali ga je ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Pri tem ni pomembna tožnikova navedba, da je bilo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja končna ponudbena cena z DDV za posamezni sklop in ne cena na enoto, saj navedba merila v dokumentu, kot so navodila organa za pripravo ponudbe, ne more preseči navedene zakonske določbe o javnosti določenega podatka. Tožena stranka prav tako ni sledila tožnikovi navedbi, da je iz cene na enoto možno razbrati kalkulacijo cene. V ponudbenem obrazcu št. 7 "Tehnične specifikacije predračuna", je vsak ponudnik v stolpec cena/enotu vnesel le enotno ceno produkta, pri čemer iz nje ni razvidna podrobnejša struktura oziroma elementi sestave cene na enoto.

23.Kljub temu, da je bil v obravnavni zadevi zahtevan dostop do informacij javnega značaja na podlagi določb ZDIJZ, so za rešitev tega spora relevantne tudi določbe ZJN-3. S tem zakonom je bila namreč v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (v nadaljevanju Direktiva 2014/24/EU). Namen prava EU na področju javnih naročil je namreč predvsem zagotoviti obstoj neizkrivljene konkurence. V skladu s 3. členom Pogodbo o delovanju Evropske unije (Uradni list Evropske unije, št. C 326/2012) sodi področje določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga (b) med področja z izključno pristojnostjo EU. V pristojnosti nacionalnih sodišč pa je ustrezna razlaga nacionalnih pravnih norm, da se zagotovi učinkovitosti evropskega prava. Pri razlagi relevantnega materialnega prava mora nacionalno sodišče upoštevati tudi sodbe Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU), ki je že večkrat tolmačilo Direktivo 2014/24/EU.

Tožbene navedbe

24.V sodbi v zadevi C-450/06, Varec SA, z dne 14. 2. 2008, je SEU obravnavalo vprašanje kolizije načela transparentnosti in javnosti ter načela zaupnosti (ZJN-3 ureja ti načeli v 6. in 35. členu). Odločilo je, da načelo kontradiktornosti strankam ne omogoča neomejenega in absolutnega dostopa do celote podatkov o postopku oddaje javnega naročila in je pravico dostopa treba pretehtati glede na pravico drugih gospodarskih subjektov do varstva njihovih zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti (51. točka obrazložitve).

6.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek, stroškov postopka pa ni priglasil.

25.Kasneje je SEU v sodbi v zadevi C-927/19, UAB "Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras" proti UAB "Ecoservice Klaipėda" in drugim, nadgradilo stališče iz zadeve C-450/06. Poudarilo je, da je eden glavnih ciljev pravil EU na področju javnih naročil vzpostavljanje neizkrivljene konkurence, za doseganje tega cilja pa je pomembno, da naročniki ne razkrivajo informacij o postopku oddaje javnih naročil, katerih vsebino bi bilo v tekočih in nadaljnjih postopkih oddaje mogoče uporabiti za izkrivljanje konkurence (115. točka obrazložitve). Naročnik tako domnevno zaupnih informacij iz ponudbe konkurenta, ki mu je bilo naročilo oddano, prosilcem ni dolžan posredovati, če bi njihovo posredovanje povzročilo kršitev pravil prava Unije, ki se nanašajo na varstvo zaupnih informacij. Pri odločanju o tem mora tehtati med pravico vlagatelja zahtevka do dobrega upravljanja in pravico konkurenta do varstva njegovih zaupnih informacij in to v odločbi obrazložiti (5. točka obrazložitve).

7.Iz tožnikovih navedb je razvidno nestrinjanje s stališčem tožene stranke, da je absolutno javen podatek vsaka vrednost blaga in storitev, ki je izražena v denarju. Meni, da je tožena stranka spregledala, da je prosilec zahteval posredovanje gradnikov cene po javnem naročilu in ne cene sklopa, ki je bila kriterij za razvrstitev ponudnikov pri javnem naročilu. Trdi, da bi bilo treba najprej ugotoviti, ali zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ne strinja se s presojo tožene stranke, da "trgovsko ime in proizvajalec" ne moreta biti poslovna skrivnost.

26.Navedena stališča je sodišče potrdilo in razširilo v sodbi v Zadevi C‑54/21, ANTEA POLSKA S.A. in drugi proti Państwowe Gospodarstwo Wodne Wody Polskie z dne 17. 11. 2022. Presodilo je, da je varstvo zaupnosti iz Direktive 2014/24 širše od varstva, ki se nanaša le na poslovne skrivnosti (55. točka obrazložitve). Naročnik mora, da bi spoštoval splošno načelo dobrega upravljanja in uskladil varstvo zaupnosti z zahtevami učinkovitega sodnega varstva, svojo odločitev, da nekatere podatke obravnava kot zaupne, ne le obrazložiti, ampak neizbranemu ponudniku, ki te podatke zahteva, v nevtralni obliki posredovati - kolikor je mogoče in če tako posredovanje omogoča ohranitev zaupnosti specifičnih elementov teh podatkov, glede katerih je varstvo iz tega naslova upravičeno - tudi njihovo bistveno vsebino, zlasti vsebino podatkov o odločilnih vidikih svoje odločitve in izbrane ponudbe (66. točka obrazložitve). SEU je poudarilo, da bo moral javni naročnik ugotoviti, ali bi razkritje identitete strokovnjakov ali podizvajalcev, ki so se pri ponudniku zavezali, da bodo prispevali k izvedbi tega naročila v primeru njegove oddaje, pomenilo tveganje, da bi bil ta ponudnik, pa tudi strokovnjaki ali podizvajalci, izpostavljeni kršitvi varstva zaupnosti iz člena 21(1) Direktive 2014/24. Zato mora ta naročnik upoštevati vse upoštevne okoliščine, vključno s predmetom zadevnega javnega naročila, in interes tega ponudnika in teh strokovnjakov ali podizvajalcev, da z enakimi zavezami, o katerih se je pogajal zaupno, sodelujejo v naslednjih postopkih javnega naročanja. Razkritja informacij, posredovanih naročniku v okviru postopka javnega naročanja, ni mogoče zavrniti, če te informacije, čeprav so upoštevne za zadevni postopek javnega naročanja, nimajo nobene gospodarske vrednosti v širšem okviru dejavnosti teh gospodarskih subjektov (78. točka obrazložitve).

Pridruženi dokumenti:*

8.Tožnik še navaja, da bi ga v primeru razkritja podatkov, ki so njegova poslovna skrivnost, prizadela težko popravljiva premoženjska škoda. Razkritje poslovne skrivnosti bi vplivalo na njegov pogajalski in konkurenčni položaj, saj bi njegovo znanje in prodajni pogoji postali dostopni konkurentom na trgu. S tem bi bilo razvrednoteno tožnikovo delo, poleg tega bi se poslabšal navedeni konkurenčni in pogajalski položaj.

27.Iz navedenih stališč SEU je po presoji sodišča razvidno, da je pomembno, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec (stranka z interesom) zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)).

Odgovor na tožbo tožene stranke

28.Ob upoštevanju zgornjih izhodišč je sodišče tožbi ugodilo, odločbo v izpodbijanem delu odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V njem bo morala tožena stranka za vsak zahtevan dokument, za katerega meni, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti in obstoj potrebe po njihovi zaupnosti na podlagi ZJN-3 in Direktive 2014/24/EU, presoditi, ali gre res za dokument, ki je vplival na razvrstitev ponudbe in je njegovo razkritje v javnem interesu po transparentnosti porabe javnih sredstev ali pa je v večjem javnem interesu zagotavljanje konkurence na trgu ter s tega vidika presojati tudi morebitni prihodnji vpliv takega razkritja na bodoče postopke oddaje javnih naročil.

9.V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da je tožnik v upravnem postopku nastopal kot stranski udeleženec in trdil, da so zahtevani podatki njegova poslovna skrivnost in da informacije o proizvajalcu, tipu artikla, komercialni označbi, ceni na enoto posameznega artikla ter dobaviteljih predstavljajo njegovo konkurenčno prednost.

29.Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj so se stranke pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10.Tožena stranka poudarja, da njena odločitev v zvezi s 1. točko izreka temelji na uporabi določbe 35. člena ZJN-3 v povezavi z določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. Podatek o ponujeni opremi, torej podatek o tipu/proizvajalcu, predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Pod specifikacijo ponujenega blaga pa šteje tudi naziv ponujenega blaga. Takšna odločitev izhaja iz zahtev, ki jih je določil naročnik predmetnega javnega naročila. V ponudbenem obrazcu št. 7, Tehnične specifikacije predračuna, je namreč navedeno, da mora ponudnik v stolpcu "OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC" navesti tip opreme, ki jo ponuja ter proizvajalca opreme - za vsako postavko zavihka. Na podlagi teh podatkov je naročnik ugotavljal izpolnjevanje pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, zato jih ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost, saj gre za podatke, ki jo javni na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

-------------------------------

11.Zato niso utemeljene tožbene navedbe, da bi bilo pri konkretnem javnem naročilu lastnosti ponujenega blaga možno izkazati z drugimi prilogami (tehničnimi listi ali kataloškimi izpisi). Tožnikove navedbe namreč ne morejo spremeniti narave podatkov, ki so v stolpcu "OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC", in za katere je že zakonodajalec ocenil, da so javni. Posledično so neupoštevne tudi tožbene navedbe o škodi, ki naj bi tožniku nastala z razkritjem teh podatkov. Poleg tega je na Portalu javnih naročil objavljena pogodba med organom in izbranim ponudnikom (tožnikom) "Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor" - sklop 2 in 4, št. POG - 0764/2021" z dne 18. 6. 2021 (priloga: Ponudba izvajalca št. 21-011-000188 z dne 19. 5. 2021) ter aneks k tej pogodbi, kar pomeni, da obravnavane informacije (tehnična specifikacija predračuna z zgoraj navedenim stolpcem) med drugim izkazujejo tudi informacije o predmetu naročila. To pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za informacije o tem, kaj (katere izdelke), je organ kupil z javnimi sredstvi.

Glej Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Margit Čampa in ostali, Uradni list RS, Ljubljana, str. 116, glej tudi sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 1761/2019-98 z dne 21. 11. 2022 (25. točka obrazložitve).

12.Prav tako niso utemeljene tožbene navedbe, da je tožena stranka zaključila, da je absolutno javen podatek vsaka vrednost blaga in storitev izražena v denarju. Tak podatek je na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3 le podatek o ceni na enoto. Neutemeljene so tožbene navedbe, da prosilec zahteval posredovanje gradnikov cene po javnem naročilu in ne cene sklopa, ki je predstavljala kriterij za razvrstitev ponudnikov pri javnem naročilu, saj glede na navedeno zakonsko izhodišče navedba merila v dokumentu, kot so navodila organa za pripravo ponudbe, ne more preseči zakonske določbe o javnosti določenega podatka. V ponudbenem obrazcu št. 7, Tehnične specifikacije predračuna, je vsak ponudnik vnesel v stolpec cena/enotu le enotno ceno produkta, pri čemer iz nje ni razvidna podrobnejša struktura oz. elementi sestave cene na enoto. Zato ne držijo tožbene navedbe, da tožena stranka ni preverila, ali zahtevani podatki sploh pomenijo podatke, ki jih določa drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in za obravnavano zadevo ni upoštevno sklicevanje na odločbo tožne stranke št. 090-82/2021, saj je bil v navedeni zadevi predmet odločanja kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene.

Zveza:

13.Iz navedb tožene stranke je še razvidno, da tožnik v pritožbenem postopku in v tožbi ni zatrjeval obstoja kriterijev za uporabo določbe 5. člena ZDIJZ, saj se je na domnevno šikaniranje in zlorabo pravice skliceval le z vidika odnosa med prosilcem kot neizbranim ponudnikom ter tožnikom kot izbranim ponudnikom.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Odgovor na tožbo stranke z interesom