U-I-105/99

25. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Angele Otrin iz Zaplane, ki jo zastopa Bojan Drobež, odvetnik na Vrhniki, na seji dne 25. maja 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. in 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 - odl.US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica v vlogi z dne 22. 10. 1997 navaja, da je določba 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG) v delu, v katerem določa, da je kmetija, ki je v lasti več oseb, lahko zaščitena le, če je v solasti ali skupni lasti zakonskega para ali, če je v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njihovega potomca, v neskladju s 67. členom Ustave. Ker naj ne bi upošteval dejanskega in pravnega položaja oseb, ki zaščiteno kmetijo obdelujejo, naj bi bil izpodbijani kriterij za določitev statusa zaščitene kmetije preozek in v nasprotju z namenom zagotavljanja gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine ter v nasprotju z načelom varstva zemljišč. Izpodbijana ureditev naj bi negirala načelo pravičnosti in načelo enakosti. Načelo enakosti naj bi namreč zagotavljalo, "da mora zakon prevevati načelo razumnosti in namen zakona".

Pobudnica meni, da bi moral biti za določitev statusa zaščitene kmetije "namen z osebnim delom obdelovati kmetijo" bistven subjektivni kriterij.

B.

2.Iz navedb, s katerimi pobudnica utemeljuje pravni interes za vložitev pobude, je razvidno, da je na podlagi sklepa o dedovanju po leta 1984 umrlem očetu postala solastnica kmetije. Sklep o dedovanju je postal pravnomočen leta 1991.

3.Status zaščitene kmetije sam po sebi ne more vplivati na že obstoječa lastninska razmerja. Zato izpodbijani pogoji za določitev statusa zaščitene kmetije na obstoječa lastninskopravna razmerja ne morejo vplivati. To pomeni, da pobudnica kot ena od več solastnikov nepremičnin ne bi mogla postati prevzemnica kmetije v smislu določb ZDKG. Pobudnica tudi zmotno meni, da je z 2. členom določen okvir dedičev. Ta je določen z Zakonom o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju: ZD) in z določbami II. in III. poglavja ZDKG (členi 7 do 13 in 21. člen).

4.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-122/91 z dne 3. 11. 1994 (Uradni list RS, št. 46/92 in OdlUS I, 56) že presodilo, da je preširoka omejitev prehoda kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, v nasprotju z Ustavo, ker tako omejevanje lastninske pravice presega okvir drugega odstavka 67. člena Ustave in v ničemer ne prispeva k uresničevanju z Ustavo predvidenih funkcij lastnine.

5.Namen zaščite kmetij po ZDKG je v preprečevanju drobitev kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.

6.Zato za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev, tako glede pravnih poslov med živimi (18. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list RS, št. 59/96 - ZKZ), kot tudi glede dedovanja. Preprečevanje drobitve oziroma delitve ohranja obstoječo enotnost kmetije. Enotnost kmetije zagotavljata tako objektivni kriterij (ustrezna površina kmetijske gospodarske enote) kot tudi subjektivni kriterij, ki je predpostavka za enotnost gospodarjenja. Zato je temeljno načelo ZDKG zaščititi kmetije ustreznih površin, ki so v lasti ene osebe; kmetije, ki so v solasti ali skupni lasti, pa le izjemoma, če gre za solastnino oziroma skupno lastnino zakonskega para ali enega od staršev in otroka oziroma njegovega potomca. Enotno gospodarjenje je namreč mogoče doseči le v primerih, ko je kmetija v solasti ali v skupni lasti oseb, ki že po naravi medčloveških in družinskih odnosov praviloma živijo v življenjski skupnosti, s tem pa njihova solastnina oziroma skupna lastnina predstavlja tudi gospodarsko skupnost. Gre torej za ureditev, ki z določitvijo kroga možnih lastnikov omogoča enotno gospodarjenje.

7.Če je kmetija v solastnini več oseb, je pravno že razdrobljena. Dejstvo, da morebiti tudi v takih primerih dejansko s kmetijo gospodari le eden od solastnikov, ne more vplivati na lastninska upravičenja drugih. V takih primerih njene pravne "enotnosti" z določitvijo statusa zaščitene kmetije ni mogoče doseči, z izjemo tistih primerov, v katerih je kmetija v solastnini ožjih družinskih članov (zakonskega para ali enega od staršev in potomca). Te osebe so namreč v vsakem primeru tudi zakoniti dediči tako, da je preprečitev drobljenja zaščitene kmetije zagotovljena tudi v primeru smrti le enega izmed solastnikov. Le v teh primerih je tudi smiselna ureditev, ki preprečuje drobitev zaščitene kmetije s pravnimi posli med živimi.

8.Zato so tudi neutemeljene navedbe pobudnice, s katerimi utemeljuje, da je izpodbijana ureditev v nasprotju z načelom pravičnosti. Iz razlogov, ki jih navaja pobudnica, izpodbijani ureditvi tudi ni mogoče očitati kršitve načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). Z Ustavo zagotovljena enakost pred zakonom se namreč ne pojmuje kot splošna enakost vseh, ampak kot nearbitrarna uporaba prava v odnosu do pravnih subjektov. Tako pojmovano načelo zavezuje zakonodajalca, da enaka razmerja oziroma dejanska stanja ureja enako, različna pa različno. V tem primeru gre za različne subjekte in različne položaje in s tega vidika zakonodajalcu ni mogoče očitati, da je kršil navedeno načelo.

9.Razlogi, s katerimi pobudnica utemeljuje neustavnost 2. člena ZDKG, so torej očitno neutemeljeni.

10.Pobudnica v zvezi s 25. členom ZDKG, ki določa obveznost upravnih enot, da preverijo, ali kmetije izpolnjujejo pogoje za status zaščitene kmetije, in da o tem statusu odločijo, navaja le, da je Upravna enota na podlagi te določbe po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero je ugotovila, da kmetija, ki je v solasti pobudnice, ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo. Pobudnica pa trditev, da je ta določba v nasprotju z Ustavo, ni v ničemer utemeljila. Zato se Ustavno sodišče v presojo te določbe ni spuščalo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika dr. Lojze Ude