Fotografiranje napačno parkiranega vozila

Datum

21.03.2023

Številka

07121-1/2023/385

Kategorije

Fotografije kot OP, Pravne podlage, Upravni postopki, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete glede zakonitosti snemanja avtomobila oziroma njegove registrske tablice v primeru, ko ta stori očiten cestnoprometni prekršek - parkiranje na prostoru za invalide na javnem mestu, t.j. nakupovalni center in ko je s tem onemogočeno parkiranje osebe s priznano invalidnostjo. Govorimo o primeru nepravilnega parkiranja, ko avtomobil nima nobene javno vidne parkirne karte za invalide, ki omogoča takšno parkiranje, fotografiranje pa bi opravila oseba s priznano invalidnostjo, kateri je bilo s tem onemogočeno parkiranje na prostoru za invalide.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju: ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi vašim vprašanjem.

Postopek o prekršku se skladno s 50. členom ZP-1 začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali pa z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Predlog vsebuje podatke o kršitelju, če teh ni pa podatke, ki jih je predlagatelj lahko pridobil, opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.

Oškodovanec po mnenju IP lahko fotografira napačno parkirano vozilo ter fotografijo skupaj s pisnim predlogom posreduje pristojnemu prekrškovnemu organu, ki potem skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku.

IP dodaja, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni in uporabljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa. IP namreč ni pristojen preverjati, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, zato vam v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

IP še pojasnjuje, da je v zvezi s fotografiranjem vozil že izdal več neobvezujočih mnenj, v katerih se je opredelil do fotografiranja napačno parkiranih vozil ter uporabe takšnih fotografij v prekrškovnem postopku, ki so skupaj z ostalimi mnenji objavljena na spletnih straneh IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-mnenjih. Eno od takšnih mnenj je npr. mnenje št. 07121-1/2022/451 z dne 25. 4. 2022, katero je objavljeno na naslovu: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/fotografiranje-parkiranega-vozila-1651572484.

Kot je IP pojasnil že v zgoraj navedenih mnenjih, osebni podatek skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Pri definiciji osebnih podatkov je treba vedno gledati posamezen primer in kontekst, pri čemer se za presojo upošteva možnost identifikacije širše in ne zgolj na podlagi informacij, s katerimi razpolaga posameznik ali upravljavec. Odgovornost za presojo pa je v končni fazi vedno na strani upravljavca in osebe, ki osebne podatke obdeluje. IP je v preteklosti že večkrat poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Takšni podatki pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom (na primer z lastnikom vozila) oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu (tudi registrska številka) postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika.

Registrske številke vozil je že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, treba obravnavati kot osebne podatke, zato je za njihovo zakonito obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago. Obdelava osebnih podatkov je v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Fizična oseba, ki fotografira napačno parkirano vozilo na način, da je iz fotografije razvidna tudi registrska tablica, mora imeti za takšno fotografiranje oziroma obdelavo osebnih podatkov eno izmed zgoraj naštetih pravnih podlag, sicer takšno fotografiranje oziroma obdelava ne bi bila zakonita.

Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov, kamor sodijo tudi postopki o prekršku, se kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov lahko štejeta (c) ali (e) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, saj gre za obdelavo, ki je bodisi potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali pa za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Obdelava osebnih podatkov, ki se pridobivajo in obdelujejo v okviru vodenja pravnega postopka, se tako šteje za zakonito, če se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnega postopka oziroma opravljanje procesnih dejanj na način, kot ga predpisuje zakon, ki določa pravila vodenja pravnega postopka, pri čemer morajo tako organ, ki vodi postopek, kot tudi stranke in ostali udeleženci postopka, pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so določena v členu 5 Splošne uredbe.

IP pojasnjuje, da se v skladu s 50. členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1) postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali pa z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Predlog vsebuje podatke o kršitelju (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.

IP meni, da bi morala prekršek zaznati pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ali kdo od predlagateljev iz 50. člena ZP-1, med katere sodi tudi oškodovanec. Oškodovanec lahko kot predlagatelj na podlagi 50. člena ZP-1 pristojnemu prekrškovnemu organu posreduje pisni predlog, ki vsebuje podatke o kršitelju (osebno ime, enotno matično številko občana, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška. Oškodovanec lahko po mnenju IP v okviru navedbe dejstev oziroma dokazov tudi fotografira napačno parkirano vozilo ter fotografijo skupaj s pisnim predlogom posreduje pristojnemu prekrškovnemu organu. Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena uradna oseba) pa potem skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa bi lahko pri obravnavi predloga na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška kršitev (nepravilno parkirano vozilo) v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku, tudi sama fotografirala nepravilno parkirano vozilo. Ob tem je treba upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka 55. člena ZP-1).

Za tovrstno fotografiranje in uporabo fotografij v postopku o prekršku torej ni potrebna privolitev kršitelja, saj za takšno fotografiranje oziroma obdelavo osebnih podatkov obstaja druga (zakonska) pravna podlaga.

IP na koncu še dodaja in opozarja, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki postopek vodi. IP namreč ni pristojen za komentiranje vodenja pravnih postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov ter za preverjanje, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem pravnem postopku. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), IP tudi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov, ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi, ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

Lep pozdrav,

Pripravil

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka