Jedro

Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (2. odstavek 245. člena ZPP). Ker je po sodni praksi in pravni teoriji določba 2. odstavka 254. člena ZPP le instrukcijske narave, lahko izvedensko delo opravi tudi strokovnjak določenega področja, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Tudi v tem primeru pa je na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade.

Po sodni praksi je pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca, ki ni sodni izvedenec, mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 1. 2018.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenki A.A. za ustno podajo mnenja na naroku dne 20. 9. 2017 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 214,26 EUR ter jih skupaj s prispevki naložilo v plačilo tožencu.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne more predstavljati pravne podlage za priznanje nagrade in stroškov, ker je bila izvedenka 22. 9. 20016 razrešena statusa sodne izvedenke. Na tej podlagi je po sodni praksi (II Cp 1872/2014) do nagrade in stroškov lahko upravičena le do trenutka razrešitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nagrado in nadomestilo za stroške za podajo ustnega izvedenskega mnenja izvedenki utemeljeno priznalo in tudi odmerilo po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik)2, čeprav jo je Ministrstvo za pravosodje RS še pred tem kot sodno izvedenko razrešilo.

5. Sodišče prve stopnje je za izdelavo izvedenskega mnenja3 postavilo sodno izvedenko A.A. Po izdelavi pisnega izvedenskega mnenja je bila kot sodna izvedenka razrešena in izbrisana iz seznama sodnih izvedencev4, vendar je bila kot izvedenka na naroku 20. 9. 2017 še zaslišana.

6. Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo (249. členu ZPP). Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (2. odstavek 245. člena ZPP). Sodnim izvedencem se nagrada odmeri na podlagi Pravilnika. Ker je po sodni praksi5 in pravni teoriji6 določba 2. odstavka 254. člena ZPP le instrukcijske narave, lahko izvedensko delo opravi tudi strokovnjak določenega področja, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Tudi v tem primeru pa je na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade. Pritožnikovo stališče, da izvedenka zgolj zato, ker je bila kot sodna izvedenka razrešena, po tem ko je predhodno že podala (sodno) izvedensko mnenje, naj ne bi bila upravičena do nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Zadeva VSL II Cp 1872/2014, na katero se sklicuje pritožnik, da je sodni izvedenec, ki po sodni razrešitvi sploh ni več opravljal izvedenskega dela, do nagrade upravičen do trenutka razrešitve, z obravnavano sploh ni primerljiva in zato niti uporabljiva.

7. Po sodni praksi7 je pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca, ki ni sodni izvedenec, mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava. Gre namreč za pogodbeno razmerje med sodiščem in izvedencem. Vendar je izvedenka v obravnavnem primeru, izhajajoč iz tega pogodbenega razmerja, sama predlagala, da ji sodišče prve stopnje nagrado in nadomestilo za stroške zaslišanja na naroku odmeri po Pravilniku in ne na kakšnem drugem temelju oziroma v drugačni višini.8 To pa je za odmero izvedenine v okoliščinah konkretnega primera tudi bistveno. Pomeni namreč, da ji je sodišče prve stopnje obravnavano nagrado in stroške pravilno priznalo in tudi odmerilo na podlagi Pravilnika.

8. Glede na predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na temelju 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami. 3 Sklep sodišča prve stopnje V Ps 1217/2014 z dne 25. 4. 2016. 4 Odločba z dne 14. 9. 2016. 5 Na primer VSK sodba Cpg 123/2015. 6 Jan Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2005, stran 482. 7 VSL I Cpg 381/2015, VSL I Cp 1857/2002. 8 Predlog z dne 20. 9. 2017 v sodnem spisu na listovni št. 129.