Jedro

Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.

Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.

Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 266,45 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) dopustilo spremembo tožbe, (2) zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval, naj se ugotovi obstoj zatrjevanega motenja, (3) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim se toženkama prepoveduje, da bi v bodoče motili posest z razkopavanjem po zemljišču, teptanjem trave in zemljišča, vožnjo po zemljišču ali drugačne posege na tožnikovo nepremičnino pri izvajanju posesti, in se jima nalaga odstranitev naložene hlodovine in drugih predmetov z nepremičnine 977/40 k.o. X ter prepoveduje nalaganje predmetov na istem mestu v bodoče, ter plačilo denarne kazni in (4) tožniku naložilo povrnitev stroškov postopka toženk.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep zavrže ter naloži plačilo stroškov toženkama. Sodnica na prvem naroku ni hotela sprejeti fotografij, ki so vidno pokazale dostop do hiše, travnati del, kjer je bilo parkirišče, skalo in čebelnjake, in jih tudi v spisu ni. Rekla je, da bo prišla na ogled. Toženka je hlodovino odstranila in nastavila betonske mreže. Vsak dan je spreminjala in nastavljala razne predmete: najprej je zabila kole, nato skalo, nato panje, nato je z izgovorom, da so bile poplave, posegla z bagrom. Naredili sta mu veliko škodo. Na prvem naroku je pokazal zelenico in ne tlakovanega dela. Tam je edini dostop do hiše toženk in zato tam ni mogel parkirati. Sodnica je križec na zračnem posnetku priredila v korist toženk. Na mestu, kjer je parkiral, so bili še 28. 2. 2017 velika skala, korito, odrezani hlodi. Na njegovem delu potoka ni bilo poplav. O posegu sta ga toženki obvestili šele po dveh tednih. Sam je skupaj s predniki izvrševal posest na spornem delu več kot 62 let, dokler toženki nista leta 2012 vložili tožbe in leta 2013 začeli nastavljati različne predmete. Poplav v letu 2014 ni bilo. Dvomljiv je zapisnik in prepis zapisnika. Sanacija potoka je bila izvedena brez dovoljenj. Ni res, da je leta 2012 naročil ureditev meje. Podan je velik dvom o pravilnosti sojenja. Sodbi težko sledi. Sodnica je bila enostranska. Druga toženka ni opravičila izostanka z naroka. V stroškovniku toženk ni podlage za priznavanje stroškov, povečanih za zastopanje dveh strank.

3. Tožnici v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je navedeno, katera dejstva so ob upoštevanju relevantnih določb Stvarnopravnega zakonika pomembna za odločitev o tožbi zaradi motenja posesti. Nato se je sodišče izreklo o vsakem od postavljenih zahtevkov v zvezi z zatrjevanim motenjem, do katerega naj bi prišlo pred vložitvijo tožbe, in v zvezi z motenjem, do katerega naj bi prišlo med pravdo. Pritožbeni pomisleki o nejasnosti razlogov niso utemeljeni. Sodišče je bilo dolžno zavzeti stališče o utemeljenosti vsakega od zahtevkov in se opredeliti tako do navedb tožnika kot do navedb toženk. Zaključki sodišča o posameznih vprašanjih so jasni in argumentirani.

6. Ugotovitev, da je tožnik na prvem naroku za glavno obravnavo in kasneje na ogledu pokazal dve različni mesti, kjer naj bi pred zatrjevanim motilnim ravnanjem toženk parkiral svoje vozilo, na izid zadeve ni vplivala. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, ali so razlogi, zaradi katerih je tožnik na prvem naroku pokazal napačno mesto, opravičljivi ali ne.

7. Dejstvo, da so bile na mestu, kjer je tožnik parkiral, še tik pred zaključkom obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, različne stvari, ki so mu preprečevale parkiranje, ne vpliva na pravilnost stališča izpodbijanega sklepa, da je bila tožba vložena prepozno. Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca. Tožnik je v tožbi, vloženi 20. 11. 2014, zatrjeval, da je za motilno ravnanje toženk - razkopavanje zemljišča in s tem povezana dejanja - izvedel 27. 10. 2014. Na naroku je navedel, da že pred tem dogodkom na spornem zemljišču ni mogel parkirati, ker je bil na istem mestu postavljen čebelnjak, in da toženki postavljata ovire na tem mestu že vse, odkar sta vložili tožbo za ugotovitev lastninske pravice. Pravilen je zato zaključek sklepa, da tožnik ni dokazal, da bi pred motilnim ravnanjem, ki ga je toženkama očital v tožbi, užival posest spornega dela zemljišča in zato ne more več doseči varstva v pravdi zaradi motenja posesti.

8. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo sklicevanje na to, da sta toženki na sporni del zemljišča postavljali različne predmete. Že v izpodbijanem sklepu je sodišče pravilno navedlo, da ob ustrezno in pravočasno postavljeni zahtevi za sodno varstvo tako ravnanje toženk (če bi bilo dokazano) ne bi uživalo pravne zaščite.

9. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ravnanja toženk v zvezi s sanacijo zemljišča po poplavi v oktobru 2014 (vključno s potokom), na pravilnost in zakonitost sklepa ne morejo vplivati. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, tožnik do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni nasprotoval navedbam toženk, da je bila sanacija hudourniškega potoka nujna. Celo več: strinjal se je z izvedeno sanacijo, ker bi sicer nastala večja škoda. Kasnejših navedb o nedovoljenosti posegov, ki jih tožnik ponavlja v pritožbi, sodišče pravilno ni upoštevalo (četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

10. Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku. Kot je tožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa gre za nepravilen zapis le v primeru, ko se zapis ne ujema s tistim, kar je bilo povedano na naroku, in ne tudi v primeru, ko se tožnik s tem, kar je navedla nasprotna stranka, ne strinja.

11. Odločitev o tem, ali se bo udeležila obravnave v pravdni zadevi, je stvar stranke. Stranka ima pravico, ne pa tudi dolžnost, da se naroka udeleži. Nasprotna stranka ne more od nje zahtevati, naj se naroka udeleži. 12. Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP), ne more pa s temi navedbami uspeti v pritožbi zoper izpodbijani sklep.

13. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede odločitve o stroških postopka. Ker tožnik s tožbo ni uspel, je dolžan povrniti potrebne stroške postopka obeh toženk (prvi odstavek 154. člena ZPP). S priznanjem višje nagrade za zastopanje dveh oseb sodišče ni prekoračilo zahteve toženk. Toženki sta namreč zahtevali tudi povrnitev tega zneska.

14. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

15. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan toženkama povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za postopek s pravnim sredstvom, povečan za zastopanje dveh strank (218,40 EUR po tar. št. 3210), povečan za 22 % davek na dodano vrednost, in znašajo skupaj 266,45 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.