13. 5. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Muniha, Koper, in drugih, ki jih zastopa Jurij Munih, odvetnik v Kopru, na seji 13. maja 2010

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 16. člena, četrte alineje prvega odstavka 34. člena in 59. člena Odloka o pristaniščih (Uradni list RS, št. 4/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene določbe Odloka o pristaniščih (v nadaljevanju Odlok) Mestne občine Koper. Navajajo, da posedujejo plovila daljša od osmih metrov, ki jih imajo privezana v koprskem mestnem pristanišču na podlagi ustrezne pogodbe. Menijo, da je 59. člen Odloka v nasprotju s 155. členom Ustave ter z 21. in s 66. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09 – ZLS). Določba 59. člena Odloka naj bi imela učinek za nazaj in naj bi posegala v pridobljene pravice pobudnikov. Pobudniki zatrjujejo, da so na podlagi 16. člena prej veljavnega Odloka o občinskih pristaniščih (Uradne objave, št. 48/02, in Uradni list RS, št. 49/05) pridobili trajno pravico uporabe priveza, novi Odlok pa naj bi jim to pravico odvzel in naj jim ne bi omogočal nikakršnega komunalnega priveza. V neskladju z Ustavo in zakonom naj bi bila tudi prvi odstavek 16. člena Odloka, ki določa, da je pravica do priveza omejena le na določen čas z možnostjo podaljševanja, ker pravice do trajnega priveza sploh ne omogoča več, in četrta alineja prvega odstavka 34. člena Odloka, ki določa, da pravica do priveza preneha, če uporabnik nima stalnega bivališča v Mestni občini Koper (tega pa nimajo vsi pobudniki). Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče razveljavi 59. člen Odloka in naj ugotovi, da sta prvi odstavek 16. člena in četrta alineja prvega odstavka 34. člena Odloka v nasprotju z Ustavo in zakonom, kolikor se nanašata na lastnike plovil, ki so pridobili trajno pravico uporabe priveza. Predlagajo tudi, naj se do dokončne odločitve zadrži izvrševanje 59. člena Odloka.

B.

2.Odlok ureja opravljanje in financiranje javne službe upravljanja pristanišč v Mestni občini Koper ter pravice in obveznosti uporabnikov javne službe v teh pristaniščih. Glede na to je Odlok splošni pravni akt, ki učinkuje erga omnes. Vendar pa, ne glede na svoje poimenovanje in ne glede na to, da ga je v obliki odloka sprejel občinski svet Mestne občine Koper, to ni v celoti. Prvi in drugi odstavek 59. člena Odloka določata, da mora uporabnik priveza, ki ima ob uveljavitvi tega Odloka na podlagi pogodbe o uporabi priveza privezano plovilo daljše od osmih metrov, ki ni ribiško plovilo (namenjeno in opremljeno za gospodarski ribolov), v roku šestih mesecev od uveljavitve Odloka takšno plovilo odstraniti iz priveza ter upravljavcu predati privez, saj mu po preteku tega roka preneha pravica uporabe priveza. Četrti in peti odstavek določata, da upravljavec pošlje uporabniku pisno obvestilo o roku za izpraznitev priveza, pri čemer v primeru, da uporabnik plovila ne odstrani iz pristanišča, to opravi upravljavec na stroške uporabnika v skladu s pravili o prisilni odstranitvi plovil iz tega Odloka. Ne glede na to pa uporabnik na podlagi tretjega odstavka 59. člena obdrži privez v uporabi, če plovilo daljše od osmih metrov nadomesti v prej navedenem roku s plovilom, ki ne presega osmih metrov dolžine, pri čemer mora upoštevati določbe Odloka glede lastništva plovila. Iz navedenega izhaja, da je izpodbijani 59. člen Odloka po svoji pravni naravi posamičen pravni akt in ne splošni pravni akt (predpis).

3.Posamični pravni akt vsebuje posamične norme, ki so praviloma konkretne in individualne. Konkretnost norme pomeni, da ureja eno samo, točno določeno razmerje oziroma dejansko stanje. Individualnost norme pa, da se norma nanaša na točno določen subjekt. Izjema je posamična norma vsebovana v generalni upravni odločbi, v kateri se ista upravna odločba izda poimensko nedoločenim osebam, ki pa so določljive po znakih, opredeljenih v odločbi. Takšna "izguba individualnosti" pa še ne pomeni, da je norma splošna oziroma da gre za splošni pravni akt (predpis). Iz izpodbijanega 59. člena Odloka izhaja, da izpodbijana določba ureja točno določena razmerja oziroma dejanska stanja, to je razmerja med upravljavcem pristanišč in uporabniki, ki imajo na podlagi sklenjene pogodbe o uporabi priveza plovil na dan uveljavitve Odloka (to je 23. 1. 2010) v koprskih pristaniščih privezano plovilo daljše od osmih metrov. Oseb, na katere se ta določba nanaša, Odlok sicer poimensko ne določa, so pa na podlagi kriterijev iz 59. člena Odloka določljive. Po vsebini je torej 59. člen Odloka generalna upravna odločba in zato posamični pravni akt.

4.Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je izpodbijani 59. člen Odloka posamični akt, je bilo treba pobudo v tem delu zavreči. Pobudniki pa lahko določbo izpodbijajo s tožbo pri Upravnem sodišču v roku tridesetih dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

5.Kolikor se prvi odstavek 16. člena in četrta alineja prvega odstavka 34. člena Odloka, ki ju pobudniki tudi izpodbijajo, na podlagi prehodnih določb (zlasti 53. in 54. člena Odloka) uporabljata tudi za pobudnike kot uporabnike priveza ob uveljavitvi Odloka, gre iz enakih razlogov, ki so navedeni že v 2. in 3. točki obrazložitve tega sklepa, za posamični akt, za presojo katerega Ustavno sodišče ni pristojno in se pobuda tudi v tem delu zavrže.

6.Kolikor pa pobudniki prvi odstavek 16. člena in četrto alinejo prvega odstavka 34. člena Odloka izpodbijajo kot interesenti za pridobitev novega priveza na podlagi Odloka, pa pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ne izkazujejo pravnega interesa. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti namreč lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Glede na to, da pobudniki navajajo, da posedujejo plovila daljša od osmih metrov, ki niso ribiška plovila, in da dolžina plovila, za katerega se na podlagi Odloka (peti odstavek 20. člena) lahko pridobi pravica do uporabe priveza, ne sme presegati osmih metrov, razen če gre za ribiška plovila, pobudniki ne pojasnijo, kako bi se njihov pravni položaj izboljšal, četudi bi Ustavno sodišče izpodbijani določbi razveljavilo. Pobudniki namreč petega odstavka 20. člena Odloka ne izpodbijajo. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo tudi v tem delu.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Povzeto po J. Čebulj in M. Strmecki, Upravno pravo, Fakulteta za upravo, Ljubljana 2006, str. 50–51.