Jedro

Delež izpolnitve zahtevka in delež pripoznave zahtevka predstavljata delež tožnikovega uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede ustavitve postopka zaradi umika tožbe za plačilo 0,34 EUR pa je relevanten tretji odstavek 154. člena ZPP, saj gre le za sorazmerno majhen del zahtevka, s katerim tožnik ni uspel. Tožnikov uspeh je tako skoraj 100 %. Zato mu je sodišče pravilno priznalo stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), v skladu z določili Odvetniške tarife.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo toženi stranki, da tožniku povrne njegove stroške postopka v višini 309,61 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tožniku naloži v plačilo njene stroške postopka oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče pri odmeri stroškov uporabilo kriterij uspeha v razmerju med zneskom, s katerim je tožnik uspel in skrčenim zneskom, kot bi ga uveljavljal že od vsega začetka. Odločilo je, da je v celoti uspel z zahtevkom v višini 10,97 EUR. V primeru delnega umika pa je potrebno uporabiti 154. člen in 158. člen ZPP. Kriterij uspeha je treba uporabiti v razmerju med zneskom, s katerim je tožnik uspel in skrčenim zahtevkom, medtem ko je tožnik dolžan povrniti toženki vse stroške, ki so ji nastali zaradi umika tožbe. Tožnik je bil z delno izpolnitvijo zahtevka seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil šele 11. 10. 2018, torej prepozno. Zato bi moralo sodišče celotne stroške, ki so nastali toženi stranki zaradi umika tožbe, naložiti v plačilo tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožnik je v tožbi zahteval plačilo dodatka za nadurno delo v skupnem znesku 260,66 EUR. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožbenemu zahtevku ugovarjala po temelju in višini, nato pa se v vlogi z dne 29. 8. 2017 sklicevala na odredbo ministrice glede predvidenega plačila. Nato je tožnik v vlogi z dne 11. 10. 2018 navedel, da mu je tožena stranka decembra 2017 plačala 247,48 EUR, zato je tožbo v tem delu umaknil, vztrajal pa je pri plačilu 12,85 EUR. Tožena stranka je pripoznala zahtevek do višine 12,51 EUR, nakar je tožnik umaknil še preostali del tožbe za plačilo 0,34 EUR. Zato je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave za znesek 12,51 EUR ter sklep o ustavitvi postopka za znesek 248,15 EUR. O stroških postopka je odločilo posebej z izpodbijanim sklepom.

7. Pritožba se neutemeljeno zavzema, da bi sodišče moralo toženi stranki priznati stroške postopka glede umaknjenega dela tožbe, češ da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka poudarja, da do umika tistega dela tožbe, ki je posledica izpolnitve z njene strani, ni prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka. S tem, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ampak več mesecev kasneje, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov. Pomembno je, da med izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno procesno dejanje, kar bi omejilo uporabo 158. člena ZPP oziroma nalagalo uporabo pravila o separatnih stroških iz 156. člena ZPP. Pojem takojšnje izpolnitve je torej potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, pa glede tega v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, da bi prišla v poštev odločitev o separatnih stroških. Enako stališče v zvezi z vprašanjem razlage pojma "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ZPP je uveljavljeno tudi v sodni praksi splošne pristojnosti.

8. Delež izpolnitve zahtevka in delež pripoznave zahtevka predstavljata delež tožnikovega uspeha v pravdi, ki je relevanten za odmero stroškov postopka po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede ustavitve postopka zaradi umika tožbe za plačilo 0,34 EUR pa je relevanten tretji odstavek 154. člena ZPP, saj gre le za sorazmerno majhen del zahtevka, s katerim tožnik ni uspel. Tožnikov uspeh je tako skoraj 100 %. Zato mu je sodišče pravilno priznalo stroške postopka, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP), v skladu z določili Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.).

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik zato, ker njegov odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).