Jedro

V skladu z določbo 108. člena ZNP-1 se mnenja strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, slednje pa je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, če ima vse značilnosti izvida in mnenja, ki ga pripravi sodni izvedenec. Strokovna delavka in pomočnica direktorja CSD sta v konkretnem primeru na prošnjo sodišča podali strokovno mnenje in nista odločali o pravicah in obveznostih strank, zato je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP o izločitvi izvedencev, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozni zavrglo zahtevi za izločitev strokovne delavke Centra za socialno delo A., B. B., pomočnice direktorja Centra za socialno delo A., C. C. in vseh uradnih oseb, zaposlenih pri Centru za socialno delo A., Centru za socialno delo A., ki sta jo dne 4. 6. 2025 vložila nasprotna udeleženca po pooblaščenki, in dne 10. 7. 2025 nasprotna udeleženca osebno.

2.Zoper navedeni sklep vlagata nasprotna udeleženca pravočasno pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi kot nesporne označujeta datuma vložitve obeh zahtev za izločitev in datum vročitve vloge, iz katere izhaja, da je center za socialno delo zaradi dogodka dne 14. 1. 2025 na škodo B. B. podal kazensko ovadbo zoper prvega nasprotnega udeleženca. Protivita pa se zavrženju njunih zahtev za izločitev kot prepoznih. Bistvo pritožbenih navedb je, da bi sodišče poleg 247. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) moralo upoštevati tudi določbe 70. do 72. člena ZPP, iz katerih izhaja obveznost sodnika, da sam predlaga svojo izločitev, ko izve za okoliščine, ki bi jo lahko utemeljevale in da je ta možnost dana strankam šele kot dodatna varovalka, da v postopku na odločanje ne bi mogla vplivati oseba (izvedenec), ki bi utegnila biti pristranska. Center za socialno delo, B. B. in C. C. bi morali takoj, ko so zoper prvega nasprotnega udeleženca vložili kazensko ovadbo, sami zahtevati svojo izločitev v postopku, ker je povsem evidentno, da se je med njimi vzpostavil konflikt interesov zaradi dejstva, da sedaj nastopajo tudi v relaciji osumeljenec-oškodovanec. Tako tudi ne more biti bistveno, ali sta morda nasprotna udeleženca svoj predlog vložila nekaj mesecev po tem, ko sta izvedela za kazensko ovadbo, ker je bistveno to, da bi primarna obveza zahteve po izločitvi morala biti na centru za socialno delo in bi hkrati tudi sodišče moralo prepoznati, da ista oseba ne more podajati mnenja, ki je v sodnem postopku eden ključnih dokazov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v točki IV. izreka razveljavi in predlogu za izločitev v celoti ugodi. Stroškov ne priglašata.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Prvenstveno je pojasniti, da v predmetni zadevi center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ne nastopa kot organ, ki odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, temveč nastopa kot pomožni organ sodišča, katerega vloga je svetovalna in strokovna. V skladu z določbo 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) se mnenja strokovnega delavca CSD štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, slednje pa je primerljivo z mnenje sodnega izvedenca, če ima vse značilnosti izvida in mnenja, ki ga pripravi sodni izvedenec. Strokovna delavka in pomočnica direktorja CSD sta v konkretnem primeru na prošnjo sodišča podali strokovno mnenje in nista odločali o pravicah in obveznostih strank, zato je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP o izločitvi izvedencev, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1.

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevnih kršitev postopka, niti ni storilo drugih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7.Po določbi prvega odstavka 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Drugi odstavek taistega člena določa, da mora stranka zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem, če pa je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi, ter nadalje še, da če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Po šestem odstavku taistega člena pa v primeru, če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo. Kot nesporno v pritožbi sta nasprotna udeleženca označila dejstvo, da sta zahtevi za izločitev vložila nekaj mesecev po tem, ko sta izvedela za kazensko ovadbo. Pravočasnost vložene zahteve za izločitev se veže na subjektivni rok, ki začne teči takoj oziroma od trenutka, ko je stranka izvedela, da je podan razlog za izločitev, in objektivni rok, do katerega se lahko zahteva vloži, to je najpozneje do začetka podajanja mnenja1. Zahteva za izločitev bi morala biti glede na citirano zakonsko določilo vložena takoj, ko sta nasprotna udeleženca zvedela za podanost razloga za izločitev (smiselno po pritožbenih navedbah je to vložena kazenska ovadba), torej najkasneje ob vročitvi četrte pripravljalne vloge predlagateljice dne 18. 3. 2025, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

8.Pritožba tako nima prav, ko v bistvenem odločitev sodišča prve stopnje graja z obvezo, da bi CSD, B. B. in C. C. morali takoj, ko so zoper prvega nasprotnega udeleženca vložili kazensko ovadbo, sami zahtevati svojo izločitev v postopku in tako čas vložitve zahteve za izločitev s strani nasprotnih udeležencev ni bistven. Rok za vložitev je, kot obrazloženo, časovno pogojen in določen z zakonom, tega pa sta po pravilni presoji sodišča prve stopnje nasprotna udeleženca zamudila, kot pa nadalje izhaja iz zgoraj citiranega zakonskega določila, je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik in so navedeni v 70. členu ZPP, mora pa izločitev izvedenca (oziroma v obravnavanem primeru uradnih oseb CSD) stranka vedno predlagati, saj uradne osebe CSD ne morejo biti izločene ex lege2. Glede na obrazloženo pa zato strokovna delavka in pomočnica direktorja CSD niti nimata možnosti vložitve zahteve za izločitev, niti tega z zakonom podeljenega pooblastila nima sodišče.

9.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep opremilo s pravnim poukom, da je pritožba zoper odločitvi o zavrženju zahtev za izločitev kot prepoznih, dovoljena. V skladu s petim odstavkom 247. člena ZPP zoper sklep,s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe, kar pomeni, da lahko stranka tak sklep izpodbija le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari. V obravnavanem primeru pa gre za vprašanje pravočasnosti vložene zahteve za izločitev, ki bi ob morebitni ugoditvi pritožbi lahko bila vsebinsko obravnavana, zato je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnih udeležencev vsebinsko obravnavalo.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1VSC Sodba Cpg 95/2021, dr. Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, komentar k 247. členu, str. 486

2Kot zgoraj, komentar k 247. členu, str. 485, VSM sodba I Cp 577/2008

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 108 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 247

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.