Jedro

Jedro

Jedro

Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo.

Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo.

Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo.

Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje. Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje. Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje. Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

Dosedanji potek postopka

Dosedanji potek postopka

1.Predlagatelj je kot zakoniti zastopnik (oče) mld. A.A., roj. ... (v nadaljevanju otrok), 12. 7. 2022 vložil predlog za spremembo stikov in zvišanje preživnine. Predlagatelj in nasprotna udeleženka (v nadaljevanju tudi mama otroka) sta nekdanja zunajzakonska partnerja in otrokova starša. Na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018 je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo očetu, določena je bila preživnina in dogovorjeni stiki z materjo. Udeleženca sta nato sklenila še začasno sodno poravnavo glede stikov I N 10/2019 z dne 10. 10. 2019, 30. 9. 2020 pa je sodišče s sklepom določilo potek stikov med otrokom in materjo, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018. Predlagatelj je predlog za spremembo stikov nasprotne udeleženke z otrokom utemeljeval z otrokovim vpisom v šolo septembra 2022, zaradi katerega je prehajanje med starši (v razdalji 12 km) zanj postalo prenaporno.

1.Predlagatelj je kot zakoniti zastopnik (oče) mld. A.A., roj. ... (v nadaljevanju otrok), 12. 7. 2022 vložil predlog za spremembo stikov in zvišanje preživnine. Predlagatelj in nasprotna udeleženka (v nadaljevanju tudi mama otroka) sta nekdanja zunajzakonska partnerja in otrokova starša. Na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018 je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo očetu, določena je bila preživnina in dogovorjeni stiki z materjo. Udeleženca sta nato sklenila še začasno sodno poravnavo glede stikov I N 10/2019 z dne 10. 10. 2019, 30. 9. 2020 pa je sodišče s sklepom določilo potek stikov med otrokom in materjo, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018. Predlagatelj je predlog za spremembo stikov nasprotne udeleženke z otrokom utemeljeval z otrokovim vpisom v šolo septembra 2022, zaradi katerega je prehajanje med starši (v razdalji 12 km) zanj postalo prenaporno.

1.Predlagatelj je kot zakoniti zastopnik (oče) mld. A.A., roj. ... (v nadaljevanju otrok), 12. 7. 2022 vložil predlog za spremembo stikov in zvišanje preživnine. Predlagatelj in nasprotna udeleženka (v nadaljevanju tudi mama otroka) sta nekdanja zunajzakonska partnerja in otrokova starša. Na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018 je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo očetu, določena je bila preživnina in dogovorjeni stiki z materjo. Udeleženca sta nato sklenila še začasno sodno poravnavo glede stikov I N 10/2019 z dne 10. 10. 2019, 30. 9. 2020 pa je sodišče s sklepom določilo potek stikov med otrokom in materjo, kot je bilo to dogovorjeno s sodno poravnavo IV P 119/2017 z dne 27. 11. 2018. Predlagatelj je predlog za spremembo stikov nasprotne udeleženke z otrokom utemeljeval z otrokovim vpisom v šolo septembra 2022, zaradi katerega je prehajanje med starši (v razdalji 12 km) zanj postalo prenaporno.

2.Med postopkom je predlagatelj 9. 9. 2022 vložil predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov, v katerem je predlagal izvajanje stikov med otrokom in nasprotno udeleženko vsak drugi vikend en dan v tednu med 9.00 in 18.00 uro. Predlog je utemeljeval z otrokovo potrebo po stabilnosti. Dne 20. 10. 2022 je vložil drugi predlog za začasno odredbo za spremembo stikov v trajanju dveh ur na teden pod nadzorom CSD, z modifikacijo na naroku 12. 12. 2022, ki ga je utemeljeval s trditvami o telesnem kaznovanju nasprotne udeleženke nad otrokom. Sodišče je oba predloga po pridobljenih mnenjih CSD in po opravljenih narokih zavrnilo. Zoper drugi sklep o zavrnitvi začasne odredbe se je predlagatelj pritožil, višje sodišče je s sklepom z dne 7. 2. 2023 njegovo pritožbo zavrnilo. Predlagatelj je 2. 4. 2024 vložil (tretji) predlog za začasno odredbo, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo. V tem predlogu je poleg materinega telesnega kaznovanja otroka, ki ga je opisal v drugem predlogu (tepež po zadnjici s kuhalnico, vlečenje za lase in ušesa), (dodatno) zatrjeval več primerov, ko je mama otroka telesno kaznovala (ga lasala, boksnila v vrat, udarila po licu, celo dušila).

2.Med postopkom je predlagatelj 9. 9. 2022 vložil predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov, v katerem je predlagal izvajanje stikov med otrokom in nasprotno udeleženko vsak drugi vikend en dan v tednu med 9.00 in 18.00 uro. Predlog je utemeljeval z otrokovo potrebo po stabilnosti. Dne 20. 10. 2022 je vložil drugi predlog za začasno odredbo za spremembo stikov v trajanju dveh ur na teden pod nadzorom CSD, z modifikacijo na naroku 12. 12. 2022, ki ga je utemeljeval s trditvami o telesnem kaznovanju nasprotne udeleženke nad otrokom. Sodišče je oba predloga po pridobljenih mnenjih CSD in po opravljenih narokih zavrnilo. Zoper drugi sklep o zavrnitvi začasne odredbe se je predlagatelj pritožil, višje sodišče je s sklepom z dne 7. 2. 2023 njegovo pritožbo zavrnilo. Predlagatelj je 2. 4. 2024 vložil (tretji) predlog za začasno odredbo, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo. V tem predlogu je poleg materinega telesnega kaznovanja otroka, ki ga je opisal v drugem predlogu (tepež po zadnjici s kuhalnico, vlečenje za lase in ušesa), (dodatno) zatrjeval več primerov, ko je mama otroka telesno kaznovala (ga lasala, boksnila v vrat, udarila po licu, celo dušila).

2.Med postopkom je predlagatelj 9. 9. 2022 vložil predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov, v katerem je predlagal izvajanje stikov med otrokom in nasprotno udeleženko vsak drugi vikend en dan v tednu med 9.00 in 18.00 uro. Predlog je utemeljeval z otrokovo potrebo po stabilnosti. Dne 20. 10. 2022 je vložil drugi predlog za začasno odredbo za spremembo stikov v trajanju dveh ur na teden pod nadzorom CSD, z modifikacijo na naroku 12. 12. 2022, ki ga je utemeljeval s trditvami o telesnem kaznovanju nasprotne udeleženke nad otrokom. Sodišče je oba predloga po pridobljenih mnenjih CSD in po opravljenih narokih zavrnilo. Zoper drugi sklep o zavrnitvi začasne odredbe se je predlagatelj pritožil, višje sodišče je s sklepom z dne 7. 2. 2023 njegovo pritožbo zavrnilo. Predlagatelj je 2. 4. 2024 vložil (tretji) predlog za začasno odredbo, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo. V tem predlogu je poleg materinega telesnega kaznovanja otroka, ki ga je opisal v drugem predlogu (tepež po zadnjici s kuhalnico, vlečenje za lase in ušesa), (dodatno) zatrjeval več primerov, ko je mama otroka telesno kaznovala (ga lasala, boksnila v vrat, udarila po licu, celo dušila).

3.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa delno ugodilo predlogu predlagatelja kot zakonitega zastopnika otroka za spremembo stikov med njim in nasprotno udeleženko ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I N 10/2019 z dne 30. 9. 2020 in II N 180/2021 z dne 8. 8. 2022 spremenilo¹ tako, da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko (njegovo materjo) potekajo:

3.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa delno ugodilo predlogu predlagatelja kot zakonitega zastopnika otroka za spremembo stikov med njim in nasprotno udeleženko ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I N 10/2019 z dne 30. 9. 2020 in II N 180/2021 z dne 8. 8. 2022 spremenilo¹ tako, da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko (njegovo materjo) potekajo:

3.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa delno ugodilo predlogu predlagatelja kot zakonitega zastopnika otroka za spremembo stikov med njim in nasprotno udeleženko ter sklepa Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I N 10/2019 z dne 30. 9. 2020 in II N 180/2021 z dne 8. 8. 2022 spremenilo1 tako, da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko (njegovo materjo) potekajo:

-v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu, ter vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama, do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu, ter vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama, do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu, ter vsak četrtek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama, do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z očetom, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z očetom, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu;

-v tednu, ki sledi vikend stiku z očetom, vsak torek, ko ga po pouku v šoli prevzame mama in prespi pri mami do naslednjega dne, ko ga mama odpelje v šolo, po pouku pa se vrne k očetu;

-vsak drugi vikend, od petka, ko ga po pouku prevzame mama, do nedelje do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-vsak drugi vikend, od petka, ko ga po pouku prevzame mama, do nedelje do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-vsak drugi vikend, od petka, ko ga po pouku prevzame mama, do nedelje do 19.00 ure, ko ga na domu matere prevzame oče;

-medletne počitnice (jesenske, zimske in prvomajske) preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer preživi prvo polovico počitnic pri tistem staršu, pri katerem je bil na vikend stiku. Prevoze na stike in s stikov si starša delita, tako da mama prevzame sina na začetku stika, oče pa po koncu stika na domu matere;

-medletne počitnice (jesenske, zimske in prvomajske) preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer preživi prvo polovico počitnic pri tistem staršu, pri katerem je bil na vikend stiku. Prevoze na stike in s stikov si starša delita, tako da mama prevzame sina na začetku stika, oče pa po koncu stika na domu matere;

-medletne počitnice (jesenske, zimske in prvomajske) preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer preživi prvo polovico počitnic pri tistem staršu, pri katerem je bil na vikend stiku. Prevoze na stike in s stikov si starša delita, tako da mama prevzame sina na začetku stika, oče pa po koncu stika na domu matere;

-božično novoletne praznike, in sicer 24. 12. 2024 preživi otrok pri očetu, 25. 12. 2024 pri mami, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej, novoletne praznike, in sicer od 31. 12. 2024 do 2. 1. 2025 preživi otrok pri očetu, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej;

-božično novoletne praznike, in sicer 24. 12. 2024 preživi otrok pri očetu, 25. 12. 2024 pri mami, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej, novoletne praznike, in sicer od 31. 12. 2024 do 2. 1. 2025 preživi otrok pri očetu, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej;

-božično novoletne praznike, in sicer 24. 12. 2024 preživi otrok pri očetu, 25. 12. 2024 pri mami, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej, novoletne praznike, in sicer od 31. 12. 2024 do 2. 1. 2025 preživi otrok pri očetu, naslednje leto obratno in nato izmenjaje naprej;

-poletne počitnice v juliju in avgustu otrok preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer v juliju in avgustu 14 dni strnjeno pri materi in 14 dni strnjeno pri očetu. Če se starša ne moreta sporazumeti, preživi prvih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri materi, drugih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri očetu.

-poletne počitnice v juliju in avgustu otrok preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer v juliju in avgustu 14 dni strnjeno pri materi in 14 dni strnjeno pri očetu. Če se starša ne moreta sporazumeti, preživi prvih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri materi, drugih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri očetu.

-poletne počitnice v juliju in avgustu otrok preživi polovico pri enem staršu, drugo polovico pri drugem staršu, in sicer v juliju in avgustu 14 dni strnjeno pri materi in 14 dni strnjeno pri očetu. Če se starša ne moreta sporazumeti, preživi prvih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri materi, drugih 14 dni v mesecu juliju in avgustu pri očetu.

Uredilo je preživninsko obveznost matere (II. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo predlog z dne 12. 7. 2022 (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Uredilo je preživninsko obveznost matere (II. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo predlog z dne 12. 7. 2022 (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Uredilo je preživninsko obveznost matere (II. točka izreka), v preostalem delu zavrnilo predlog z dne 12. 7. 2022 (III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

4.Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlagateljevemu predlogu za spremembo vikend stika otroka z nasprotno udeleženko (ki se po spremenjeni ureditvi namesto v ponedeljek zjutraj po prevozu otroka v šolo zaključijo v nedeljo do 19.00 ure, ko pride oče po otroka na dom nasprotne udeleženke). Glede ureditve stikov med tednom je sledilo predlogu predlagatelja z dne 12. 7. 2022, da ima otrok z materjo stik en dan med tednom, ko ima z njo vikend stik, in še dodatni dan, ko ga nima. Poudarilo je, da je otroku v korist predvsem preureditev stikov med tednom tako, da večino časa preživi pri očetu. V otrokovo korist je tudi, da preživi dovolj časa z mamo, ki izraža več nežnosti in topline kot oče, in polovična delitev preživljanja časa otroka z vsakim od staršev med medletnimi in poletnimi počitnicami. Glede božično novoletnih praznikov je pojasnilo, da je sledilo predlogu predlagatelja v vlogi z dne 28. 9. 2023, in uredilo stike 24. 12. (poleg 25. 12.). Zaključilo je, da bo s spremenjeno ureditvijo v največji meri zagotovljena korist šolskega otroka zaradi njegove potrebe po stabilnosti in manjšem obremenjevanju z vožnjo (12 km), pa tudi zaradi pogostih konfliktov z mamo in z mlajšim polbratom. Ureditev stikov, po kateri bo otrok v času šolskega pouka preživel manj časa z mamo, bo povzročala manj situacij, v katerih se bodo pokazale materine manj primerne osebnostne (starševske) lastnosti (impulzivnost, težave pri samokontroli čustev, nizka frustracijska toleranca, težnja h kritiki).

4.Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlagateljevemu predlogu za spremembo vikend stika otroka z nasprotno udeleženko (ki se po spremenjeni ureditvi namesto v ponedeljek zjutraj po prevozu otroka v šolo zaključijo v nedeljo do 19.00 ure, ko pride oče po otroka na dom nasprotne udeleženke). Glede ureditve stikov med tednom je sledilo predlogu predlagatelja z dne 12. 7. 2022, da ima otrok z materjo stik en dan med tednom, ko ima z njo vikend stik, in še dodatni dan, ko ga nima. Poudarilo je, da je otroku v korist predvsem preureditev stikov med tednom tako, da večino časa preživi pri očetu. V otrokovo korist je tudi, da preživi dovolj časa z mamo, ki izraža več nežnosti in topline kot oče, in polovična delitev preživljanja časa otroka z vsakim od staršev med medletnimi in poletnimi počitnicami. Glede božično novoletnih praznikov je pojasnilo, da je sledilo predlogu predlagatelja v vlogi z dne 28. 9. 2023, in uredilo stike 24. 12. (poleg 25. 12.). Zaključilo je, da bo s spremenjeno ureditvijo v največji meri zagotovljena korist šolskega otroka zaradi njegove potrebe po stabilnosti in manjšem obremenjevanju z vožnjo (12 km), pa tudi zaradi pogostih konfliktov z mamo in z mlajšim polbratom. Ureditev stikov, po kateri bo otrok v času šolskega pouka preživel manj časa z mamo, bo povzročala manj situacij, v katerih se bodo pokazale materine manj primerne osebnostne (starševske) lastnosti (impulzivnost, težave pri samokontroli čustev, nizka frustracijska toleranca, težnja h kritiki).

4.Prvostopenjsko sodišče je sledilo predlagateljevemu predlogu za spremembo vikend stika otroka z nasprotno udeleženko (ki se po spremenjeni ureditvi namesto v ponedeljek zjutraj po prevozu otroka v šolo zaključijo v nedeljo do 19.00 ure, ko pride oče po otroka na dom nasprotne udeleženke). Glede ureditve stikov med tednom je sledilo predlogu predlagatelja z dne 12. 7. 2022, da ima otrok z materjo stik en dan med tednom, ko ima z njo vikend stik, in še dodatni dan, ko ga nima. Poudarilo je, da je otroku v korist predvsem preureditev stikov med tednom tako, da večino časa preživi pri očetu. V otrokovo korist je tudi, da preživi dovolj časa z mamo, ki izraža več nežnosti in topline kot oče, in polovična delitev preživljanja časa otroka z vsakim od staršev med medletnimi in poletnimi počitnicami. Glede božično novoletnih praznikov je pojasnilo, da je sledilo predlogu predlagatelja v vlogi z dne 28. 9. 2023, in uredilo stike 24. 12. (poleg 25. 12.). Zaključilo je, da bo s spremenjeno ureditvijo v največji meri zagotovljena korist šolskega otroka zaradi njegove potrebe po stabilnosti in manjšem obremenjevanju z vožnjo (12 km), pa tudi zaradi pogostih konfliktov z mamo in z mlajšim polbratom. Ureditev stikov, po kateri bo otrok v času šolskega pouka preživel manj časa z mamo, bo povzročala manj situacij, v katerih se bodo pokazale materine manj primerne osebnostne (starševske) lastnosti (impulzivnost, težave pri samokontroli čustev, nizka frustracijska toleranca, težnja h kritiki).

5.Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, 1) ali naj ima mati otroka v tednu, ki sledi vikend stiku z njo, poleg stika s torka na sredo tudi v četrtek, ko pride ponj v šolo, oče pa ga ob 19.00 uri istega dne pride iskat; 2) trajanje stikov otroka z materjo med medletnimi in poletnimi počitnicami. Pritrdilo je predlagateljevi pritožbeni navedbi, da iz strokovnega poročila CSD in izvedenskega mnenja ne izhaja, da naj bi imel otrok stike z materjo med tednom po vikend stiku z njo poleg enega stika čez noč še dodaten stik popoldne, a je vseeno presodilo, da taka določitev stikov ni v nasprotju z mnenjem izvedenke in strokovnim poročilom CSD, ki sta poudarila pomen ohranitve stikov med otrokom in materjo s prilagoditvijo otrokovim šolskim obveznostim. Na predlagateljeve pritožbene navedbe, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo tožnikovih trditev o materinih nepravilnih vzgojnih metodah (da naj bi bila vzkipljiva, da naj bi otroka včasih zlasala, stresla, enkrat naj bi ga udarila s kuhalnico), je odgovorilo, da niso dokazno podprte in da iz izvedenskega mnenja in strokovnega poročila CSD izhaja, da je mati za stike z otrokom povsem primerna. Zaključilo je, da je zato v korist otroka tudi njegovo medletno in poletno preživljanje počitnic pri obeh starših, pri vsakem polovico.

5.Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, 1) ali naj ima mati otroka v tednu, ki sledi vikend stiku z njo, poleg stika s torka na sredo tudi v četrtek, ko pride ponj v šolo, oče pa ga ob 19.00 uri istega dne pride iskat; 2) trajanje stikov otroka z materjo med medletnimi in poletnimi počitnicami. Pritrdilo je predlagateljevi pritožbeni navedbi, da iz strokovnega poročila CSD in izvedenskega mnenja ne izhaja, da naj bi imel otrok stike z materjo med tednom po vikend stiku z njo poleg enega stika čez noč še dodaten stik popoldne, a je vseeno presodilo, da taka določitev stikov ni v nasprotju z mnenjem izvedenke in strokovnim poročilom CSD, ki sta poudarila pomen ohranitve stikov med otrokom in materjo s prilagoditvijo otrokovim šolskim obveznostim. Na predlagateljeve pritožbene navedbe, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo tožnikovih trditev o materinih nepravilnih vzgojnih metodah (da naj bi bila vzkipljiva, da naj bi otroka včasih zlasala, stresla, enkrat naj bi ga udarila s kuhalnico), je odgovorilo, da niso dokazno podprte in da iz izvedenskega mnenja in strokovnega poročila CSD izhaja, da je mati za stike z otrokom povsem primerna. Zaključilo je, da je zato v korist otroka tudi njegovo medletno in poletno preživljanje počitnic pri obeh starših, pri vsakem polovico.

5.Sodišče druge stopnje je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, 1) ali naj ima mati otroka v tednu, ki sledi vikend stiku z njo, poleg stika s torka na sredo tudi v četrtek, ko pride ponj v šolo, oče pa ga ob 19.00 uri istega dne pride iskat; 2) trajanje stikov otroka z materjo med medletnimi in poletnimi počitnicami. Pritrdilo je predlagateljevi pritožbeni navedbi, da iz strokovnega poročila CSD in izvedenskega mnenja ne izhaja, da naj bi imel otrok stike z materjo med tednom po vikend stiku z njo poleg enega stika čez noč še dodaten stik popoldne, a je vseeno presodilo, da taka določitev stikov ni v nasprotju z mnenjem izvedenke in strokovnim poročilom CSD, ki sta poudarila pomen ohranitve stikov med otrokom in materjo s prilagoditvijo otrokovim šolskim obveznostim. Na predlagateljeve pritožbene navedbe, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo tožnikovih trditev o materinih nepravilnih vzgojnih metodah (da naj bi bila vzkipljiva, da naj bi otroka včasih zlasala, stresla, enkrat naj bi ga udarila s kuhalnico), je odgovorilo, da niso dokazno podprte in da iz izvedenskega mnenja in strokovnega poročila CSD izhaja, da je mati za stike z otrokom povsem primerna. Zaključilo je, da je zato v korist otroka tudi njegovo medletno in poletno preživljanje počitnic pri obeh starših, pri vsakem polovico.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

Dopuščeno revizijsko vprašanje

Dopuščeno revizijsko vprašanje

6.S sklepom II DoR 367/2024 z dne 15. 1. 2025 je Vrhovno sodišče na predlog predlagatelja dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mladoletnim otrokom?

6.S sklepom II DoR 367/2024 z dne 15. 1. 2025 je Vrhovno sodišče na predlog predlagatelja dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mladoletnim otrokom?

6.S sklepom II DoR 367/2024 z dne 15. 1. 2025 je Vrhovno sodišče na predlog predlagatelja dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali se je pritožbeno sodišče vsebinsko opredelilo do konkretnih in obrazloženih pritožbenih očitkov predlagatelja, predvsem glede zatrjevanega nasilja nasprotne udeleženke nad mladoletnim otrokom?

Revizijski postopek

Revizijski postopek

Revizijski postopek

7.Predlagatelj vlaga zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8., 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), kršitve 22. in 25. člena Ustave in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sklep sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje temu sodišču. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

7.Predlagatelj vlaga zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8., 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), kršitve 22. in 25. člena Ustave in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sklep sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje temu sodišču. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

7.Predlagatelj vlaga zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 8., 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), kršitve 22. in 25. člena Ustave in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sklep sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje temu sodišču. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

8.V reviziji zatrjuje, da je med postopkom pred prvostopenjskim sodiščem vložil tri predloge za izdajo začasne odredbe, drugega in tretjega zaradi nasilja nasprotne udeleženke nad otrokom. Predlog z dne 19. 10. 2022 (drugi predlog) je utemeljeval z opisom dogajanja 9. 10. 2022 in dne 14. 10. 2022, ko se je otrok s stika z materjo vrnil z modrico na zadnjici. Predlagatelju je pojasnil, da je morda od mame, češ da njega in polbrata tepe s kuhalnico po zadnjici, kadar je ne ubogata. Sin mu je tudi večkrat potožil, da ju mama, kadar s polbratom ne ubogata, vleče za lase in ušesa. Zadnja dva predloga je podal, ker je začel otrok stike z materjo zavračati. V predlogu z dne 2. 4. 2024 (tretji predlog) je opisal dogodke z dne 25. 12. 2023, 27. 12. 2023, 11. 3. 2024 in 26. 3. 2024, ko naj bi mu otrok povedal, da ga je mama zlasala pred blokom, ga med vikendom udarila, boksnila zadaj za vrat, ga povlekla za ušesa in mu rekla "ali misli, da se ga ne sme niti dotakniti", ga začela med igro s polbratcem, ki je zajokal, dušiti, ga drugič spet udarila po obrazu, ker je bratcu rekel, da je "počasnela". O dogodkih je obveščal CSD. Otrok naj bi strokovni sodelavki CSD ob obisku na domu 12. 3. 2024 povedal, da ga mama tepe in udari, na njeno vprašanje kje, je odgovoril da povsod in da bi šel k mami na obisk, "ne bi pa bil pri njej toliko časa". Predlagatelj opozarja, da je v (zadnjem) predlogu za začasno odredbo otrokovo ogroženost utemeljeval z dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedenke Nade Hribar, da nasprotna udeleženka težje kontrolira čustva, da so obremenitve ob majhnih otrocih zanjo poseben izziv in da v stresnih situacijah uporablja manj primerne vzgojne metode (kričanje, telesne kazni). Opozoril je tudi na mnenje CSD z dne 12. 1. 2024, ki je na podlagi pogovora z otrokom zaključila, da je najbolj zadovoljen pri očetu, pri mami pa je manj zadovoljen, ker ga krega, je ves čas jezna nanj in ker se boji, da bi ga udarila. Prva dva predloga je sodišče zavrnilo, zadnjega pa sploh ni obravnavalo. Drugostopenjsko sodišče je o predlagateljevih obrazloženih pritožbenih očitkih glede materinega nasilja zapisalo le, da pritožbena sklicevanja na nepravilne vzgojne metode nimajo zadostne podlage, nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da je mati povsem primerna za stike. S tem mu je onemogočilo preizkus njegovih pravno pomembnih trditev, da stiki, kot sta jih določili sodišči, zaradi materinih vzgojnih metod otroku niso v korist.

8.V reviziji zatrjuje, da je med postopkom pred prvostopenjskim sodiščem vložil tri predloge za izdajo začasne odredbe, drugega in tretjega zaradi nasilja nasprotne udeleženke nad otrokom. Predlog z dne 19. 10. 2022 (drugi predlog) je utemeljeval z opisom dogajanja 9. 10. 2022 in dne 14. 10. 2022, ko se je otrok s stika z materjo vrnil z modrico na zadnjici. Predlagatelju je pojasnil, da je morda od mame, češ da njega in polbrata tepe s kuhalnico po zadnjici, kadar je ne ubogata. Sin mu je tudi večkrat potožil, da ju mama, kadar s polbratom ne ubogata, vleče za lase in ušesa. Zadnja dva predloga je podal, ker je začel otrok stike z materjo zavračati. V predlogu z dne 2. 4. 2024 (tretji predlog) je opisal dogodke z dne 25. 12. 2023, 27. 12. 2023, 11. 3. 2024 in 26. 3. 2024, ko naj bi mu otrok povedal, da ga je mama zlasala pred blokom, ga med vikendom udarila, boksnila zadaj za vrat, ga povlekla za ušesa in mu rekla "ali misli, da se ga ne sme niti dotakniti", ga začela med igro s polbratcem, ki je zajokal, dušiti, ga drugič spet udarila po obrazu, ker je bratcu rekel, da je "počasnela". O dogodkih je obveščal CSD. Otrok naj bi strokovni sodelavki CSD ob obisku na domu 12. 3. 2024 povedal, da ga mama tepe in udari, na njeno vprašanje kje, je odgovoril da povsod in da bi šel k mami na obisk, "ne bi pa bil pri njej toliko časa". Predlagatelj opozarja, da je v (zadnjem) predlogu za začasno odredbo otrokovo ogroženost utemeljeval z dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedenke Nade Hribar, da nasprotna udeleženka težje kontrolira čustva, da so obremenitve ob majhnih otrocih zanjo poseben izziv in da v stresnih situacijah uporablja manj primerne vzgojne metode (kričanje, telesne kazni). Opozoril je tudi na mnenje CSD z dne 12. 1. 2024, ki je na podlagi pogovora z otrokom zaključila, da je najbolj zadovoljen pri očetu, pri mami pa je manj zadovoljen, ker ga krega, je ves čas jezna nanj in ker se boji, da bi ga udarila. Prva dva predloga je sodišče zavrnilo, zadnjega pa sploh ni obravnavalo. Drugostopenjsko sodišče je o predlagateljevih obrazloženih pritožbenih očitkih glede materinega nasilja zapisalo le, da pritožbena sklicevanja na nepravilne vzgojne metode nimajo zadostne podlage, nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da je mati povsem primerna za stike. S tem mu je onemogočilo preizkus njegovih pravno pomembnih trditev, da stiki, kot sta jih določili sodišči, zaradi materinih vzgojnih metod otroku niso v korist.² Obrazložitev drugostopenjskega sodišča, ki se je do pritožbenih trditev o nasilju opredelilo le pavšalno, ne zadosti standardu obrazložene sodne odločbe.

8.V reviziji zatrjuje, da je med postopkom pred prvostopenjskim sodiščem vložil tri predloge za izdajo začasne odredbe, drugega in tretjega zaradi nasilja nasprotne udeleženke nad otrokom. Predlog z dne 19. 10. 2022 (drugi predlog) je utemeljeval z opisom dogajanja 9. 10. 2022 in dne 14. 10. 2022, ko se je otrok s stika z materjo vrnil z modrico na zadnjici. Predlagatelju je pojasnil, da je morda od mame, češ da njega in polbrata tepe s kuhalnico po zadnjici, kadar je ne ubogata. Sin mu je tudi večkrat potožil, da ju mama, kadar s polbratom ne ubogata, vleče za lase in ušesa. Zadnja dva predloga je podal, ker je začel otrok stike z materjo zavračati. V predlogu z dne 2. 4. 2024 (tretji predlog) je opisal dogodke z dne 25. 12. 2023, 27. 12. 2023, 11. 3. 2024 in 26. 3. 2024, ko naj bi mu otrok povedal, da ga je mama zlasala pred blokom, ga med vikendom udarila, boksnila zadaj za vrat, ga povlekla za ušesa in mu rekla "ali misli, da se ga ne sme niti dotakniti", ga začela med igro s polbratcem, ki je zajokal, dušiti, ga drugič spet udarila po obrazu, ker je bratcu rekel, da je "počasnela". O dogodkih je obveščal CSD. Otrok naj bi strokovni sodelavki CSD ob obisku na domu 12. 3. 2024 povedal, da ga mama tepe in udari, na njeno vprašanje kje, je odgovoril da povsod in da bi šel k mami na obisk, "ne bi pa bil pri njej toliko časa". Predlagatelj opozarja, da je v (zadnjem) predlogu za začasno odredbo otrokovo ogroženost utemeljeval z dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedenke Nade Hribar, da nasprotna udeleženka težje kontrolira čustva, da so obremenitve ob majhnih otrocih zanjo poseben izziv in da v stresnih situacijah uporablja manj primerne vzgojne metode (kričanje, telesne kazni). Opozoril je tudi na mnenje CSD z dne 12. 1. 2024, ki je na podlagi pogovora z otrokom zaključila, da je najbolj zadovoljen pri očetu, pri mami pa je manj zadovoljen, ker ga krega, je ves čas jezna nanj in ker se boji, da bi ga udarila. Prva dva predloga je sodišče zavrnilo, zadnjega pa sploh ni obravnavalo. Drugostopenjsko sodišče je o predlagateljevih obrazloženih pritožbenih očitkih glede materinega nasilja zapisalo le, da pritožbena sklicevanja na nepravilne vzgojne metode nimajo zadostne podlage, nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da je mati povsem primerna za stike. S tem mu je onemogočilo preizkus njegovih pravno pomembnih trditev, da stiki, kot sta jih določili sodišči, zaradi materinih vzgojnih metod otroku niso v korist.2 Obrazložitev drugostopenjskega sodišča, ki se je do pritožbenih trditev o nasilju opredelilo le pavšalno, ne zadosti standardu obrazložene sodne odločbe.

Obrazložitev drugostopenjskega sodišča, ki se je do pritožbenih trditev o nasilju opredelilo le pavšalno, ne zadosti standardu obrazložene sodne odločbe.

9.Nasprotna udeleženka je na revizijo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in navaja, da predlagatelj vedno znova podaja očitke o nasilju nasprotne udeleženke, kar do zdaj ni bilo z ničemer dokazano. Predlagatelj ni uspel s predlogi za izdajo začasne odredbe za omejitev stikov. Sklicuje se na ugotovitve izvedenke dr. Nade Hribar, da predlagatelj ne izraža veliko čustev, je dominanten in prepričan v svoj prav, nasprotna udeleženka pa izraža več nežnosti in topline. Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za zavrnitev pritožbenih navedb o njenem nasilju nad otrokom.

9.Nasprotna udeleženka je na revizijo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in navaja, da predlagatelj vedno znova podaja očitke o nasilju nasprotne udeleženke, kar do zdaj ni bilo z ničemer dokazano. Predlagatelj ni uspel s predlogi za izdajo začasne odredbe za omejitev stikov. Sklicuje se na ugotovitve izvedenke dr. Nade Hribar, da predlagatelj ne izraža veliko čustev, je dominanten in prepričan v svoj prav, nasprotna udeleženka pa izraža več nežnosti in topline. Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za zavrnitev pritožbenih navedb o njenem nasilju nad otrokom.

Nasprotna udeleženka je na revizijo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in navaja, da predlagatelj vedno znova podaja očitke o nasilju nasprotne udeleženke, kar do zdaj ni bilo z ničemer dokazano. Predlagatelj ni uspel s predlogi za izdajo začasne odredbe za omejitev stikov. Sklicuje se na ugotovitve izvedenke dr. Nade Hribar, da predlagatelj ne izraža veliko čustev, je dominanten in prepričan v svoj prav, nasprotna udeleženka pa izraža več nežnosti in topline. Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za zavrnitev pritožbenih navedb o njenem nasilju nad otrokom.

Presoja utemeljenosti revizije

Presoja utemeljenosti revizije

Presoja utemeljenosti revizije

10.Revizija je utemeljena.

10.Revizija je utemeljena.

10.Revizija je utemeljena.

Dejanski okvir spora

Dejanski okvir spora

Dejanski okvir spora

11.Bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, oprte na izvedensko mnenje izvedenke psihološke stroke in mnenje CSD z dne 25. 8. 2022 o predlogu predlagatelja za spremembo stikov ter o predlogih predlagatelja za začasno odredbo z dne 13. 9. 2022 in z dne 4. 10. 2022, poročilo CSD o opažanjih pri skrbi staršev za otroka z obiskov na domu z dne 9. 12. 2022 in na mnenje izvedenke klinične psihologije Nade Hribar z dne 12. 1. 2022 v postopku za spremembo varstva in vzgoje otroka II N 117/2020 z dopolnitvama v tem postopku z dne 9. 9. 2023³ in z dne 22. 4. 2024, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano, so za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju naslednje⁴:

11.Bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, oprte na izvedensko mnenje izvedenke psihološke stroke in mnenje CSD z dne 25. 8. 2022 o predlogu predlagatelja za spremembo stikov ter o predlogih predlagatelja za začasno odredbo z dne 13. 9. 2022 in z dne 4. 10. 2022, poročilo CSD o opažanjih pri skrbi staršev za otroka z obiskov na domu z dne 9. 12. 2022 in na mnenje izvedenke klinične psihologije Nade Hribar z dne 12. 1. 2022 v postopku za spremembo varstva in vzgoje otroka II N 117/2020 z dopolnitvama v tem postopku z dne 9. 9. 2023 3 in z dne 22. 4. 2024, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano, so za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju naslednje 4:

11.Bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, oprte na izvedensko mnenje izvedenke psihološke stroke in mnenje CSD z dne 25. 8. 2022 o predlogu predlagatelja za spremembo stikov ter o predlogih predlagatelja za začasno odredbo z dne 13. 9. 2022 in z dne 4. 10. 2022, poročilo CSD o opažanjih pri skrbi staršev za otroka z obiskov na domu z dne 9. 12. 2022 in na mnenje izvedenke klinične psihologije Nade Hribar z dne 12. 1. 2022 v postopku za spremembo varstva in vzgoje otroka II N 117/2020 z dopolnitvama v tem postopku z dne 9. 9. 2023³ in z dne 22. 4. 2024, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano, so za odločitev o dopuščenem revizijskem vprašanju naslednje⁴:

-V sodni poravnavi določeni stiki nasprotne udeleženke z otrokom so zanj obremenjujoči zaradi pogostih voženj v 12 km oddaljen kraj in stisk, ki mu jih povzročajo pogosti konflikti pri mami in tekmovalni odnos z mlajšim polbratom.

-V sodni poravnavi določeni stiki nasprotne udeleženke z otrokom so zanj obremenjujoči zaradi pogostih voženj v 12 km oddaljen kraj in stisk, ki mu jih povzročajo pogosti konflikti pri mami in tekmovalni odnos z mlajšim polbratom.

-V sodni poravnavi določeni stiki nasprotne udeleženke z otrokom so zanj obremenjujoči zaradi pogostih voženj v 12 km oddaljen kraj in stisk, ki mu jih povzročajo pogosti konflikti pri mami in tekmovalni odnos z mlajšim polbratom.

-Stiki z mamo so za otroka obremenjujoči tudi, ker je mama obremenjena še z drugima dvema mlajšima otrokoma in ker pod stresom uporablja neprimerne vzgojne metode. Izvedenka, enakega mnenja je bil CSD, je zato predlagala zmanjšanje stikov otroka z materjo.

-Mama izraža več nežnosti in topline kot oče in je bolj empatična. Njene manj primerne osebnostne lastnosti so impulzivnost, težko nadziranje (negativnih) čustev, nizka frustracijska toleranca in pogosto grajanje (kritiziranje) otroka. H kritiki je sicer nagnjen tudi oče, ki je bolj dominanten in zamerljiv kot mati.

-Otrok je izrazil zadovoljstvo glede bivanja pri očetu in je izrazil željo, da bi z njim preživel več časa in manj časa z mamo.

13.Uvodoma je treba pojasniti, da ima status predlagatelja v obravnavani zadevi oče, ne sam otrok. Ta namreč še ni dopolnil 15 let, zato se domneva, da ni sposoben razumeti pomena in posledic svojih dejanj. V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZNP-1 torej ni in ne more biti samostojni formalni udeleženec tega postopka. Predloga v njegovem imenu tudi ne more vložiti zakoniti zastopnik (starš) ali drug skrbnik, temveč slednjim ZNP-1 podeljuje lastno predlagalno upravičenje.

13.Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da kljub posebnostim nepravdnega postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki v revizijskem postopku zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker revizija ni bila dopuščena glede zmotne uporabe materialnega prava, revizijsko sodišče navedb predlagatelja o tem, ne obravnava.

Izhodišča presoje

14.V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) mora drugostopenjsko sodišče presoditi pritožbene navedbe, ki so (lahko) odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Tudi na podlagi drugega odstavka 31. člena ZNP-1 morajo biti sklepi, zoper katere je dopustna posebna pritožba, sklepi, s katerimi se postopek konča, in sklepi sodišča druge stopnje, obrazloženi. Na podlagi 34. člena ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, torej tudi otrok.

15.Iz ustaljene ustavnosodne prakse izhaja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pomeni obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta ter se do njih, če so za odločitev bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli. Pri tem ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen (ekspliciten). Da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo, je lahko razvidno tudi posredno (implicitno), iz drugih razlogov obrazložitve. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je pomembno, da lahko stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, tako da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Sodišče se je torej dolžno opredeliti do konkretiziranih trditev o pravno pomembnih dejstvih in do nosilnih pravnih nazorov stranke. Ni se dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali nepomembnih navedb strank.

15.Ustavno sodišče še posebej poudarja pomen izpolnjevanja standarda zahteve po obrazloženi sodni odločbi v najbolj občutljivih sodnih postopkih, kot je odločanje o varstvu in vzgoji mladoletnih otrok.

15.Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ( v nadaljevanju ESČP), v povezavi z ukrepi za zavarovanje koristi otroka, ki posegajo v družinsko življenje udeležencev, izhaja zahteva, da mora sodišče pri ugotavljanju (največje) otrokove koristi z zadostno skrbnostjo raziskati celotno družinsko situacijo.

16.Ustaljena je tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča, da je standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje, kadar je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna, izčrpna in ji višje sodišče pritrjuje. V takih primerih se lahko drugostopenjsko sodišče sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Tudi obrazložitev v zgoščeni obliki je še vedno obrazložitev, če jo je mogoče preizkusiti. Dovolj je, da je iz podanih razlogov mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni. Poleg tega je izčrpnost obrazložitve drugostopenjskega sodišča odvisna od konkretiziranosti pritožbenih navedb, pa tudi od njihove očitne (ne)utemeljenosti.

Presoja okoliščin konkretnega primera

17.Revizijsko sodišče pritrjuje predlagatelju, da se je drugostopenjsko sodišče zgolj pavšalno opredelilo do njegovih pritožbenih trditev o vzgojnih ukrepih nasprotne udeleženke, ki naj bi jih uporabljala pri izvrševanju stikov z otrokom, in graje prvostopenjskega sodišča o odsotnosti dokazne ocene v tem delu. Zaključek, da trditve o nasilju nimajo zadostne dokazne podlage, ni oprt na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (ne v sklepu o glavni stvari niti v sklepu o zavrnitvi druge začasne odredbe), zato je vsebinsko prazen. Tudi nadaljnja presoja, da iz izvedenskega mnenja in mnenja CSD izhaja, da je mati povsem primerna za stike z otrokom, je presplošna. Revizijsko sodišče se namreč strinja s predlagateljem, da je pritožbene trditve o nasilnih vzgojnih ukrepih ustrezno konkretiziral: podal je natančen opis dogodkov z elementi nasilja, o katerih naj bi mu po vrnitvi iz stika z nasprotno udeleženko povedal otrok, in jih časovno individualiziral. Sodišče druge stopnje teh pritožbenih trditev ni soočilo z dejstvi, ki jih je v okviru dokazne ocene ugotovilo sodišče prve stopnje, niti se ni opredelilo do pritožbenega očitka pomanjkljive dokazne ocene sodišče prve stopnje glede materinih vzgojnih ukrepov, ki jih je predlagatelj zatrjeval v drugem in tretjem predlogu za začasno odredbo.

18.V skladu s 141. členom DZ se morajo starši, ki ne živijo (več) skupaj, sporazumeti o stikih. Če se ne sporazumejo, o stikih odloči sodišče v skladu s koristjo otroka. V skladu z določbo 3. a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) je prepovedano telesno kaznovanje otrok, torej vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje otrok oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZPND, v povezavi z opredelitvami nasilja v družini iz 3. člena ZPND, uživa otrok posebno varstvo pred nasiljem. Zatrjevane okoliščine, ki jih je predlagatelj izpostavil v pritožbi in jih ponavlja v reviziji, pred prvostopenjskim sodiščem pa jih je navajal v drugem in tretjem predlogu za začasno odredbo, zato pomenijo trditve o pravno pomembnih dejstvih za odločitev o obsegu stikov med otrokom in nasprotno udeleženko. Te trditve niso očitno neutemeljene, tudi zato ne, ker je predlagatelj v pritožbi (ravno tako v predlogih za drugo in tretjo začasno odredbo) v zvezi z njimi predlagal dokaze (predvsem Poročilo o opažanjih CSD glede skrbi staršev za mld. A.A. z dne 12. 1. 2024, Drugo dopolnitev kliničnega izvedenskega mnenja z dne 22. 4. 2024 in Dopolnitev klinično psihološkega izvedenskega mnenja v zadevi, opr. št. II N 107/2022 z dne 9. 9. 2023).

19.Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo, ki ga je prejelo 3. 4. 2024 (torej več kot 20 dni pred zadnjim narokom, opravljenim dne 25. 4. 2024).

19.V obrazložitvi je sicer omenilo materine manj primerne oziroma neprimerne vzgojne metode, a ni pojasnilo, katere so te metode, niti ni ovrednotilo njihovega pomena za določitev obsega stikov materi.

20.Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivostih obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje.

Odgovor na dopuščeno vprašanje in odločitev o reviziji

21.Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je torej negativen.

22.Revizijsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 379. člena v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1, reviziji ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje odpraviti storjeno kršitev določb pravdnega postopka.

23.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo odločanje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

24.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.Ureditev stikov med materjo in otrokom po sodni poravnavi je bila naslednja:- vsak drugi vikend (z vikendom 30. 11. 2018 dalje) od petka, ko mati otroka pride iskat v vrtec do ponedeljka zjutraj, ko ga pripelje nazaj v vrtec, nato ga v ponedeljek po koncu vrtca tam prevzame oče in je otrok pri njem do srede, ko ga mati prevzame v vrtcu, do petka zjutraj, ko ga mati pripelje v vrtec (otrok torej v sredo in četrtek prespi pri materi), v pete ga v vrtcu ponovno prevzame oče in je pri njem do ponedeljka zjutraj, ko ga pelje v vrtec, v ponedeljek ponovno prevzame mati, pri kateri je otrok do srede zjutraj, ko ga mati pelje v vrtec (tako da otrok v sredo in četrtek prespi pri očetu), nato se ciklus ponovi;- praznike otrok preživlja izmenično z obema staršema, tako da je pri materi (od božičnih praznikov leta 2018 dalje) na dan 25. 12. (oče ga ob 8.30 uri pripelje na njen dom, kjer otrok prespi), mati pa ga 26. 12. zjutraj ob 8. 30 pripelje na dom očeta. Novoletne in prvomajske praznike otrok preživi po rednem ciklusu tedenskih stikov.- poletne počitnice otrok preživi strnjeno 14 dni pri očetu in 14 dni pri materi, v skladu z dogovorom med staršema.

2.Navaja, da zaradi pojasnjenih okoliščin stiki z nasprotno udeleženko dodatni dan med tednom (četrtek popoldne) in polovico medletnih in poletnih počitnic (posebej, ker jih je otrok začel odklanjati), določeni stiki nasprotujejo koristi otroka in da zanj pomenijo (tudi zaradi verjetnosti stopnjevanja materinega nasilja med počitnicami, ko je za otroka odgovorna ves dan) psihično obremenitev in ogrožanje njegovega telesnega in duševnega razvoja.

3.Izvedenka je bila tudi zaslišana na naroku dne 27. 11. 2023.

4.Glej predvsem16, 17, 21., 23. in 29. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

5.Glej. M. Čujovič v: S. Kraljić (ur)., Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, Maribor, 2022, str. 431-432.

6.Glej npr.: 9. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-373/97 z dne 22. 2. 2001, 6. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-476/03 z dne 9. 9. 2004, 5. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-430/19 z dne 19. 5. 2022.

7.Glej 11. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-957/16 z dne 22. 6. 2017.

8.Smiselno primerjaj: 139. točko obrazložitve sodbe ESČP v zadevi št. 41615/07 z dne 6. 7. 2010 (Neulingerin Shuruk proti Švici), 150. točko obrazložitve sodbe ESČP v zadevi X in drugi zoper Slovenijo z dne 19. 12. 2024 z dne 19. 3. 2025.

9.Glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča: II Ips 38/2005 z dne 21. 9. 2006, II Ips 160/2007 z dne 26. 8. 2009, II Ips 33/2015 z dne 24. 3. 2016, II Ips 348/2011 z dne 18. 9. 2014, II Ips 235/2018 z dne 28. 11. 2019. Glej tudi J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, str. 2009, str. 306-307 in 494-499.

10.Enako, kot če bi bile te trditve podane v pripravljalni vlogi.