Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz vsebine izpodbijanega sklepa ni moč nedvoumno razbrati, ali se je sodišču prve stopnje primerila pisna pomota, ali pa je znesek 300,00 EUR, ki se omenja v obrazložitvi, iz določenih, sicer izrecno nenavedenih razlogov, v izreku namenoma znižan na 200,00 EUR. Ni torej povsem jasno, kakšna je bila prava volja sodišča prve stopnje. Ugotovljenega neskladja ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo pritožbeno sodišče prav tako ne more odpraviti.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje mladoletnega A. A., ki bo avgusta dopolnil 18 let, dodelilo v varstvo in vzgojo predlagateljici - materi (I. točka izreka), odločilo o stikih A. A. z nasprotnim udeležencem - očetom (II. točka izreka) in določilo preživnino v znesku 200,00 EUR, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati na osebni račun predlagateljice (III. točka izreka). Drugačne predloge je zavrnilo (IV. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).
2. Zoper odločitev o preživnini (III. točka izreka) se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Navaja, da je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so mesečni stroški bivanja A. A. v dijaškem domu obstajali že od 7. 3. 2023 dalje. A. A. v tem obdobju ni bil redno vpisan v šolo, zato ni bival v dijaškem domu. Posledično je mesečni strošek za preživljanje izračunan nepravilno. Dalje v pritožbi navaja, da bo njegovo bivanje v bodoče sofinancirano (v znesku 94,78 EUR) ter da bo A. A. prejemal tudi štipendijo v znesku 68,13 EUR. Iz teh razlogov je znesek preživnine prav tako nepravilen. Meni, da je sodišče prve stopnje zmožnosti oziroma prispevek predlagateljice k preživljanju A. A. ocenilo prenizko. Protispisno in brez ustrezne primerjave je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec bolj sposoben za pridobivanje sredstev, zato mu je določilo višji preživninski znesek. Navedbe predlagateljice, ki jih je v zvezi s tem podala (da je nasprotni udeleženec zgolj formalno zaposlen v družbi in da si s partnerko delita dobiček), so povsem izkrivljene, nedokazane in splošne. Priglasil je pritožbene stroške.
3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam nasprotovala. Predlagala je zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka. Predlagala je tudi izdajo popravnega sklepa, zaradi očitne računske oziroma pisne pomote glede zneska preživnine.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ob ugotavljanju preživninskih zmožnosti obeh staršev, navedlo, da lahko nasprotni udeleženec za kritje stroškov A. A. prispeva 300,00 EUR. Iz III. točke izreka tega sklepa pa izhaja, da mu je naložilo, da je za preživljanje A. A. dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 200,00 EUR. Ta znesek nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija in mu nasprotuje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz vsebine sklepa sodišča prve stopnje ni moč nedvoumno razbrati, ali se je pri tem primerila pisna pomota, ali pa je znesek 300,00 EUR, ki se omenja v obrazložitvi, iz določenih, sicer izrecno nenavedenih razlogov, v izreku namenoma znižan na 200,00 EUR. Ni torej povsem jasno, kakšna je bila prava volja sodišča prve stopnje. Ugotovljenega neskladja ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je pritožbeno sodišče prav tako ne more odpraviti. Z nadomeščanjem in popravljanjem razlogov in / ali izreka bi namreč prekomerno poseglo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Pritožbi je zato ugodilo, sklep v III. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). S tem ne bo povzročena hujša kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlog je bil pred sodiščem prve stopnje vložen marca 2023 in se je ažurno obravnaval, izpodbijani sklep pa je bil izdan decembra 2023. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi zgoraj navedeno nepravilnost ter o zadevi ponovno odloči. 6. Ker je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).