Jedro

Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera, ko so odrejeni varovalni ukrepi nujni za zavarovanje interesov in dobrobiti nasprotnega udeleženca in hkrati omejeni zgolj na tista področja, na katerih pritožnik ni več sposoben samostojnega odločanja, je v pravilni meri upoštevano tudi načelo sorazmernosti. Varovalni ukrepi so prilagojeni ugotovljeni stopnji (ne)zmožnosti nasprotnega udeleženca ter področjem, na katerih potrebuje v celoti ali delno pomoč oziroma na katerih pomoči skrbnika ne potrebuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo za upravljanje in razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi na bančnih računih (z mesečnimi prihodki in prihranki), za upravljanje in razpolaganje z bančnimi računi, razen za razpolaganje z denarnim zneskom žepnine do 25 EUR tedensko, za upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji na računu pri Centralni klirinško depotni družbi d.d., za upravljanje in razpolaganje z nepremičnim in premičnim premoženjem, razen sodelovanja pri opravljanju z nepremičninami na način, da je o zadevah obveščen in pri tem sodeluje, a brez dokončnega odločanja o upravljanju z nepremičninami (točka I in II izreka). Za skrbnico je določilo njegovo ženo - predlagateljico, ki za nasprotnega udeleženca upravlja in razpolaga z njegovimi denarnimi sredstvi na bančnih računih, z vrednostnimi papirji na računu pri Centralni klirinško depotni družbi d.d., z njegovim nepremičnim in premičnim premoženjem, upravlja z bančnimi računi, zagotovi, da nasprotnemu udeležencu ni izdana bančna kartica ali da ni seznanjen s PIN številko za njeno uporabo in mu zagotavlja denarni znesek (žepnino) do največ 25 EUR tedensko za samostojno razpolaganje za zadovoljevanje njegovih manjših osebnih želja (točka III in II izreka). Odločilo je, da Center za socialno delo X, Enota ..., opravi popis premoženja nasprotnega udeleženca (točka IV izreka). Glede stroškov je odločilo, da nasprotni udeleženec v roku 15 dni predlagateljici povrne skupne stroške postopka v višini 660,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Nasprotni udeleženec vlaga laično pritožbo. Sklep izpodbija v celoti. Postavitev pod skrbništvo je prekomeren poseg v človekove pravice in nedopusten poseg v njegovo življenje. Po štiridesetih letih delovne dobe je v pokoju in ne zasluži nesorazmernega ukrepa omejitve pri upravljanju s svojimi financami. Nad njim visita dve bremeni: skrbništvo in bolezen multipla skleroza. Dopušča možnost, da se je (po ugotovitvah psihiatrinj) spremenil na psihičnem področju, a sam čuti največ težav v nogah - težko hodi. Psihiater že zdravega človeka lahko postavi v dvom o njegovem zdravju, kaj šele njega kot bolnika z multiplo sklerozo. Obsežno mnenje psihiatrinje je prišlo po več kot osmih mesecih. Pojasnjuje, zakaj je izgubil denar. Pri vlaganjih (tudi v tujino) je bil zaveden. Napake so ga izučile. Ohranja upanje, da bodo vlaganja povrnjena. Po svetu je veliko prevar, a ljudi zaradi njih ne dajejo pod skrbništvo. S podedovanim premoženjem (hišo) se ne bo igral ali z njim razpolagal brez dogovora v družini. Napačna je izbira osebe skrbnika. Žena ni imela nikoli denarja, ne razume se na finance. Njeni očitki na njegov račun (da je izgubil 50.o00 EUR) so neutemeljeni. Čeprav tudi sam ne ve točnega zneska, bo dobil nazaj vsaj pol očitanega zneska.

3.Predlagateljica in udeleženca na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V okviru pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu, ko mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in kršitve pravil postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1 ² , pritobeno sodi111 ugotavlja, da je sodi111 prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo pravno odloilna dejstva o (delni) postavitvi nasprotnega udeleenca pod skrbni1tvo in o izbiri osebe skrbnika. Sprejeta odloitev je obrazloena s pravilnimi razlogi, ki omogoajo pritobeni preizkus.

6.Pritobeni pomisleki o izvedeni1kem mnenju in pozni vroitvi so neutemeljeni. Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo izvedeni1ko mnenje izdelano v enem mesecu po opravljenem pregledu nasprotnega udeleenca (6. 7. 2023). Mnenje je bilo nasprotnemu udeleencu vroeno 16. 8. 2023 in ne po osmih mesecih, kot neutemeljeno navaja pritoba. Ker ne pritonik ne drugi udeleenci na izvedeni1ko mnenje niso podali nikakršnih pripomb, je dokazna ocena sodi111 prve stopnje, ki se je pri odloanju nanj oprlo v povezavi z drugim procesnim gradivom (medicinska dokumentacija, podatki o psiholoških in psihiatričnih pregledih nasprotnega udeleenca pred obravnavanim postopkom - toka 10), pravilna in primerno obrazloena. Pritonik je ne more z ničemer omajati, tudi s sklicevanjem na svoje zaslišanje ne. Njegova izpovedba (zanikanje ugotovljenih težav, pri čemer vztraja v pritožbi) je glede na ugotovljena dejstva o značilnostih ugotovljene bolezni v povezavi z izvedeniškim mnenjem pravilno ocenjena in zavrnjena.

7.Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ) ³ . V odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Na ta način odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določene pravne posle.

8.V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da nasprotni udeleženec brez škode zase ni sposoben samostojno opravljati le določenih pravnih poslov na premoženjskem področju. Zato je le v tem obsegu ustrezno določilo obseg pravic in obveznosti postavljeni skrbnici. Pritožnik neutemeljeno graja sprejeto odločitev kot prekomeren in nesorazmeren poseg v njegovo življenje in pravice. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, oprte na strokovno mnenje izvedenke psihiatrične stroke, mu ni mogoče pritrditi.

9.Sodišče je namreč ugotovilo, da je pri njem v okviru kronične nevrološke bolezni (multipla skleroza) prišlo do razvoja psihoorganskega sindroma, pri čemer je zaradi specifičnih kognitivnih, čustvenih in vedenjskih sprememb, nastalih zaradi bolezni, povsem izgubil zmožnost razsojanja na področju financ in nepremičnin. Svojega bolezenskega stanja in vsega kar iz njega izhaja, ni sposoben razumeti. Brez škode zase ni več sposoben samostojno skrbeti za svoje finančne pravice in koristi v zvezi s premičninami in nepremičninami. Hkrati pa je, prav tako ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, ugotovilo, da nasprotni udeleženec lahko z drugo osebo sodeluje pri upravljanju z nepremičninami v smislu obveščenosti in sodelovanja (ne pa tudi samostojnega dokončnega odločanja o nepremičninah), da lahko ob pomoči druge osebe poskrbi za razpolaganje z omejenimi in določenimi denarnimi sredstvi in da je pri nastopanju v pravnih, upravnih in drugih uradnih postopkih kljub ugotovljeni bolezni zmožen samostojno sodelovati in razumeti njihov potek.

10.Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ocene in ugotovitve, da nasprotni udeleženec potrebuje pomoč skrbnika le v ugotovljenem in v odločbi navedenem omejenem obsegu - na premoženjskem področju, kjer ni več sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi brez škode zase. Pritožnik pomoč skrbnika tudi v pritožbi (tako kot je bila ugotovljeno na prvi stopnji) zavrača, ker meni, da ga ne potrebuje. Vztraja, da je z njim (razen glede težav z nogami zaradi multiple skleroze) vse v redu. Ostaja nekritičen do ugotovljenega nekontroliranega razpolaganja s svojim premoženjem. Njegovo subjektivno prepričanje, da si po več kot štiridesetletni delovni dobi ne zasluži (ukrepa) skrbništva na področju upravljanja s financami, ne more omajati strokovnega mnenja izvedenke. Za odgovor na vprašanje, ali motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je namreč potrebno strokovno znanje, ki ga udeleženec kot laik nima. Nasprotno pa je izvedenka strokovno pojasnila, in na tej podlagi sodišče ugotovilo, da je prav zanikanje težav in vztrajanje pri svojih prepričanjih, eden od znakov ugotovljenih psihičnih težav pri nasprotnem udeležencu, zaradi katerih je popolnoma izgubil zmožnost razsojanja na finančnem področju. Pravilna je odločitev o nujnosti omejitve postavitve pod skrbništvo prav na področju upravljanja s financami. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera, ko so odrejeni varovalni ukrepi nujni za zavarovanje interesov in dobrobiti nasprotnega udeleženca in hkrati omejeni zgolj na tista področja, na katerih pritožnik ni več sposoben samostojnega odločanja, je v pravilni meri upoštevano tudi načelo sorazmernosti. Varovalni ukrepi so namreč prilagojeni ugotovljeni stopnji (ne)zmožnosti nasprotnega udeleženca ter področjem, na katerih potrebuje v celoti ali delno pomoč oziroma na katerih pomoči skrbnika ne potrebuje. Očitki o prekomernem in nesorazmernem posegu v pravice nasprotnega udeleženca so neutemeljeni.

11.Za skrbnika sodišče imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (240. člen DZ). Če je le mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje sorodnika osebe (prvi odstavek 242. člena DZ). Pri imenovanju skrbnika je treba upoštevati predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Če je to v varovančevo korist, se upoštevajo tudi želje sorodnikov (243. člen DZ). V 241. členu DZ pa je določeno, kdo ne more biti skrbnik.

12.Sodišče je za skrbnika nasprotnemu udeležencu postavilo predlagateljico, ki je njegova žena. Pri izbiri osebe se je naslonilo na mnenje CSD, pritožnikovo (pogojno) izraženo soglasje in pripravljenost predlagateljice, da prevzame skrbniško funkcijo za pritožnika. Na prvi stopnji pritožnik ni opozarjal na (ne)sposobnost predlagateljice za upravljanje s financami. Pritožbeni pomisleki so prepozni in neupoštevni, ker niso opravičeni. Glede na podatke spisa, iz katerih izhaja, da je predlagateljica po poklicu prodajalca in ob dejstvu, da tudi pritožnik priznava, da je zaposlena in prejema plačo, pa so po oceni pritožbenega sodišča tudi neutemeljeni. Izbira skrbnice, ki bo skrbela za nasprotnega udeleženca kot najbližja oseba, in ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje izpolnjuje vse zakonske pogoje za skrbnika (240. do 242. člen DZ), je nedvomno v korist nasprotnega udeleženca.

13.Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo in pri odločanju ni zagrešilo smiselno zatrjevanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

3Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017 s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1, 262/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.