Jedro

Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta vsak od tožnikov do ¼ oziroma oba skupaj do ½ lastnika nepremičnine parc. št. 1846/0 k. o. ..., ID ... - stanovanjska stavba v izmeri 118 m2, dvorišče v izmeri 744 m2 in stavba v izmeri 90 m2, kar je toženka dolžna priznati in dovoliti vknjižbo lastninske pravice na tožnika, vsakega do ¼, ker bo sicer takšno listino nadomestila pravnomočna in izvršljiva sodba. V II. točki izreka je sodišče odločilo, da je toženka dolžna tožnikoma v petnajstih dneh plačati 20.283,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2013 dalje, v presežku nad prisojenim zneskom 20.283,09 EUR do vtoževanega zneska 35.000,00 EUR pa podrejeni tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo o pravdnih stroških (IV. točki izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v I. in IV. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 97/2015 z dne 14. 5. 2015 dopustilo revizijo tožnikov glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri svojem odločanju bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku s tem, ko ni pravilno povzelo tožbenih trditev tožeče stranke, kar je imelo za posledico zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.

Navedbe revidentov:

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Menita, da sta sodišči napačno povzeli njune tožbene navedbe, o eni od zatrjevanih pravnih podlag za pridobitev solastninske pravice na sporni nepremičnini. Obstoj ustne pogodbe, ki se je realizirala, lahko potrdi priča J. S., ki je bil pri tem dogovoru prisoten, vendar sta sodišči izvedbo predlaganega dokaza zavrnili. Kršitev določb Zakona o pravdnem postopku je podana, ker sodišči podanih tožbenih navedb nista pravilno oziroma popolno povzeli, kar je imelo za posledico zavrnitev primarnega zahtevka. Predlagata, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge (in prve stopnje) razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka v celoti lastnica nepremičnin na parc. št. 1846/0 k. o. ... in sicer stanovanjska stavba - stari del, prizidek k tej stanovanjski stavbi, v katerem živita tožnika in pomožna zgradba - drvarnica. Toženka je pred letom 1990 pričela z izgradnjo prizidka, to je dela stavbe, v katerem živita tožnika. Toženka je prizidek zgradila do tretje gradbene faze, vsa ostala dela do sedanjega stanja pa sta financirala in izvedla tožnika. Njun primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev solastninske pravice je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnika nista ustvarila nove stvari, ampak sta obstoječi gradbeni objekt (prizidek) le izboljšala. Upoštevalo je tudi, da prizidek ni samostojen objekt, stoječ na svojem zemljišču, ampak predstavlja le del objektov, stoječih na parc. št. 1846 k. o. ..., vse ostale objekte pa uporablja toženka in tožnika v druge nepremičnine nista ničesar vlagala, zaradi česar ne moreta uveljavljati solastninskega deleža na vseh objektih, stoječih na navedeni parceli. Nadalje meni, da bi bil nastanek solastnine možen na podlagi dogovora(1), ki pa sta ga tožnika zatrjevala le pavšalno, dogovor pa naj bi bil sklenjen med tožnikoma in sedaj že pokojnima staršema drugega tožnika in toženke. Ker tožnika v vseh letih nista poskrbela, da bi s toženko sklenila kakršenkoli pravni posel, ki bi bil potreben za pridobitev solastnega deleža na objektu, je sodišče izrazilo prepričanje, da ob sami gradnji med tožnikoma in toženko ni bilo nobenega dogovora o nastanku solastnine, sicer bi stranke zagotovo uredile lastninsko stanje v skladu z dogovorjenim še v času, ko so bili odnosi neskaljeni.

9. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi pod točko 6 povzelo, da sta tožnika v tožbi zatrjevala nastanek solastnine na podlagi dogovora iz leta 1988 s staršema drugega tožnika. Nadalje v točki 8 obrazložitve pojasni, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnika obstoja dogovora s toženko nista niti zatrjevala. Tožnika tako, po prepričanju Višjega sodišča, šele v pritožbi zatrjujeta, da je obstajal dogovor med njima in toženko (ter staršema drugega tožnika in toženke), kar predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.

10. Tožnika sta v pritožbi poudarila, da sta se že v tožbi sklicevala na dogovor, ki je bil sklenjen med strankami in ga lahko potrdi priča J. S. in da v zvezi s tem ne držijo drugačne navedbe in zaključki sodišča prve stopnje. Izpostavila sta še, da sta ob koncu obravnave uveljavljala tudi bistveno kršitev določb ZPP v skladu z določilom 286. b člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče J. S., ki bi o zatrjevanem dogovoru vedel povedati.

Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP in je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (prvi odstavek 379. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj se sodišče druge stopnje opredeli do pritožbenih očitkov glede upoštevanosti tožbenih trditev v zvezi z obstojem dogovora med pravdnimi strankami.

11. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Določbe 24. do 26. člena Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) o gradnji na tujem svetu upoštevaje nesporno dejstvo o vedenju tožnikov, da vlagata v tujo nepremičnino, pa v tem okviru 25. člen ZTLR.