Jedro

Tožena stranka je tožnika pred podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga skladno s 1. odstavkom 84. ZDR člena pozvala, naj sporoči, član katerega sindikata je. Čeprav je tožnik sporočil ime sindikata, katerega član je, od tožene stranke ni zahteval, da sindikat obvesti o nameravani odpovedi, ampak je sporočil, da ga bo v postopku odpovedi PZ zastopal odvetnik. Zato nezakonitosti redne odpoved PZ ni mogoče utemeljevati s tem, da sindikat ni bil obveščen o nameravni odpovedi oz. da v postopku redne odpovedi PZ ni sodeloval. V postopku redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora po 2. odstavku 83. člena ZDR.

Manjši delodajalec pred podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih mestih oz. ga prekvalificirati ali dokvalificirati.

Prednostna pravica do zaposlitve velja le v primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ne pa tudi v primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13.9.2004, na poziv nazaj na delo in na priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje.

Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik ter predlagal spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje. V pritožbi je navedel, da mu tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni omogočila zagovora, nadalje dvomi, da je sprejela sklep o ukinitvi njegovega delovnega mesta, kajti delavci z njim niso bili niti ustno seznanjeni. Poleg tega je navedel, da tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni bilo dokazano, da gre v primeru tožene stranke za manjšega delodajalca, število zaposlenih se namreč po tem, ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni spremenilo. Tožena stranka ga je s svojim ravnanjem izigrala, saj je bil resnični razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku njegov skaljen odnos z B., ki se ga je hotel "rešiti za vsako ceno". V istem obdobju je tožena stranka zaposlila novega delavca v skladišču, sicer z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe, vendar bi bil tožnik pripravljen to delo sprejeti, pa mu ni bilo ponudeno, kljub temu, da je imel prednostno pravico do ponovne zaposlitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS, št. 36/04 - UPB2; v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7.,

8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, prav tako nima pomislekov v pravilnost same dokazne ocene izvedenih dokazov. Tožena stranka je dne 13.9.2004 tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ("Sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga" - priloga A1) po 1. alinei 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02; v nadaljevanju ZDR), pred tem ga je dne 23.8.2004 o nameravani redni odpovedi obvestila (3. odstavek 83. člena ZDR), kar izhaja iz predloženega "Opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi" (priloga B5), ter ga glede na določilo 1. odstavka

84. člena ZDR pozvala, naj sporoči, član katerega sindikata je. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo glede obvestila sindikatu pravilno ugotovljeno, da se tožnik na poziv ni odzval. Navedel je sicer ime sindikata, katerega član je, ni pa zahteval od tožene stranke, da ga o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti. Tožnik je v odgovoru na to obvestilo napisal le, da ga bo zastopal odvetnik ("Odgovor na dopis" z dne

26.8.2004 - priloga B6). V zgoraj navedenem "Sklepu" in "Opozorilu" se je tožena stranka sklicevala na obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je bila dolžna tekom postopka pred sodiščem prve stopnje po določilu 1. odstavka 82. člena ZDR dokazati njegovo utemeljenost. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom iz izpodbijane sodbe, da je bil utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v konkretnem primeru podan in dokazan. Navedeno potrjuje sprememba "Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest" (priloga B7) oziroma "Sklep direktorja tožene stranke o ukinitvi delovnega mesta vodje skladišča iz operativnih razlogov" (priloga B11). Del delovnih nalog tožnika na ukinjenem delovnem mestu "vodja skladišča", za katero je bila predpisana VI. stopnja strokovne izobrazbe, je prevzel delavec J. K. z nazivom delovnega mesta "skladiščnik" in IV. stopnjo strokovne izobrazbe (prevzem blaga), vodenje dokumentacije pa je prešlo na delavko L. N.. Že sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, da lahko tožena stranka delo kadarkoli reorganizira ter racionalizira, gre namreč za poslovne odločitve delodajalca v okviru poslovodenja, ki niso pogojene s postopkom spreminjanja splošnih aktov po 8. členu ZDR.

Sodišče prve stopnje je glede na gornje navedbe pravilno odločilo, da tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni zagrešila kršitev, ki bi imele za posledico njeno nezakonitost. Glede samih pritožbenih navedb tožnika pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu ni dolžna omogočiti zagovora po določilu 2. odstavka 83. člena ZDR, saj se ta uporablja le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prav tako tožena stranka ni bila dolžna tožniku vročiti sklepa o ukinitvi njegovega delovnega mesta. Že sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bil tožnik o vsebini navedenega sklepa seznanjen pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj obvestilo z dne

23.8.2004 povzema njegovo vsebino. Iz predložene povratnice je razvidno, da ga je tožnik prejel dne 25.8.2004. Glede nadaljnjih pritožbenih navedb tožnika, da tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverila možnosti za premestitev, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom iz izpodbijane sodbe, da manjšega delodajalca navedena obveznost ne zavezuje (4. odstavek 88. člena ZDR v povezavi s 3. odstavkom istega člena ZDR). Dejstvo, da gre v primeru tožene stranke za manjšega delodajalca, sta na naroku za glavno obravnavo dne

8.9.2005 potrdili priči Z. Z. in R. B.; enako je razvidno iz "Akta o sistemizaciji delovnih mest" (priloga B7). Tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila dolžna preveriti, ali ga je moč zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku niti ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "skladiščnik", za katero je bila predpisana IV. stopnja strokovne izobrazbe; sicer pa iz izvedenega postopka tudi izhaja, da tožnik tega dela niti ni bil pripravljen sprejeti (izpovedba zaslišanih prič na naroku za glavno obravnavo dne 8.9.2005 Z. Z. in R. B.). Iz pričevanja J. K., ki se je zaposlil kot skladiščnik pri toženi stranki, pa izhaja, da ni opravljal istega dela kot pred njim tožnik, saj je le prevzemal blago, dokumentacije pa ni vodil. Glede prednostne pravice do zaposlitve (102. člen ZDR), na katero se v pritožbi sklicuje tožnik, pa pritožbeno sodišče dodaja, da velja le za delavce v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odstavka

165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške, ki so mu nastali v pritožbenem postopku.