Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti je bilo v celoti na dolžniku, ki pa v ugovoru ni podal določnih trditev o tem, prav tako ni zatrjeval obstoja dogovora o spremembi načina izpolnitve preživninskih obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu II. točke ter v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zaradi delnega plačila v znesku 3.348,19 EUR ustavilo izvršilni postopek glede izvršilnih stroškov v višini 109,80 EUR; zakonskih zamudnih obresti od zneska 347,90 EUR za čas od 15. 1. 2020 do 1. 6. 2020, v višini 10,49 EUR; zapadlih preživninskih obrokov za obdobje od 1. 8. 2019 do 31. 12. 2019, v znesku 347,90 EUR; preživnine za mesec januar 2020 do september 2020 v višini 2.880,00 EUR (I. točka izreka). Ugovoru je delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo še nezapadlih mesečnih preživninskih dajatev, ki bodo zapadle v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v obdobju od 1. 10. 2020 do 28. 2. 2022 nad zneskom 320,00 EUR (v višini 2,24 EUR mesečno) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo. V preostalem delu je ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za nasprotno izvršbo (III. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan upnici povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 366,00 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka, do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del II. točke in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazal obstoja dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti. Trdi, da je upničina zakonita zastopnica na naroku izrecno potrdila njegovo navedbo, da je skladno z dogovorom preživninsko obveznost v znesku 320,00 EUR izpolnjeval na način, da je vsak mesec nakazal 250,00 EUR na transakcijski račun zakonite zastopnice upnice, s preostalim delom preživnine v znesku 70,00 EUR pa je skrbel, da je upnica prejemala vitamine in opravljala laboratorijska testiranja. Da so vitamini in samoplačniške terapije sestavni del preživnine, ki jo je zavezan plačevati upnici, izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru z dne 10. 12. 2019. V obdobju od 24. 10. 2019 do 16. 3. 2020 je z nakupom vitaminov in plačilom testiranj tako poravnal 596,62 EUR preživninske terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Ker je preživninsko obveznost ob upoštevanju dogovora z zakonito zastopnico upnice redno izpolnjeval, ni bilo pravne podlage za dovolitev izvršbe za izterjavo še nezapadlih preživnin. V posledici neutemeljene zavrnitve preostalega dela ugovora je napačna tudi stroškovna odločitev. Dolžnik v izkaz pritožbenih trditev prilaga listinsko dokumentacijo in se zavzema za ugoditev pritožbi.

3. Upnica je po pooblaščenki odgovorila na vročeno pritožbo. Zanika obstoj dogovora z dolžnikom o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti, za kar predlaga listinske dokaze. Zavzema se za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih povzema v svojo obrazložitev, v zvezi z izrecnimi pritožbenimi izvajanji pa še dodaja:

6. Listinska dokumentacija, ki sta jo stranki prvič predložili šele v pritožbenem postopku in zanjo nista pojasnili, zakaj je brez svoje krivde nista mogli predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni upoštevalo in se do nje v nadaljevanju ne bo opredeljevalo.

7. Dolžnik se je sklepu o izvršbi zoperstavljal z ugovornimi navedbami, da ne dolguje ničesar, saj naj bi preživninsko obveznost vestno izpolnjeval, upnici pa namenil še več sredstev, kot mu je nalagal izvršilni naslov. S predmetnimi navedbami je smiselno uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.

8. Medtem, ko je dolžnik uspel izkazati delno plačilo preživnine v znesku 3.348,19 EUR, zaradi česar je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek v delu, v katerem je bila terjatev poravnana (I. točka izreka, ki ni predmet pritožbene graje), pa mu tudi po presoji sodišča druge stopnje ni uspelo dokazati, da je že poplačal tudi preostali del izterjevane preživninske obveznosti, in sicer s kritjem stroškov vitaminov in laboratorijskih testiranj upnice, v skupnem znesku 1.427,52 EUR.

9. Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti je bilo v celoti na dolžniku, ki pa v ugovoru ni podal določnih trditev o tem, kateri (že zapadli oziroma bodoči) mesečni preživninski obroki naj bi bili poravnani s posameznim nakupom vitaminov in plačilom laboratorijskih testiranj, prav tako ni zatrjeval obstoja dogovora o spremembi načina izpolnitve preživninskih obveznosti (kdaj naj bi bil sklenjen, na katere preživninske obroke konkretno naj bi se nanašal) z zakonito zastopnico upnice. Nasprotno, dolžnik je v ugovoru navajal, da je „dodatno […] v celoti založil sredstva za nakup vitaminov in mineralov za hčer, ker jih hčerina mati ni želela kupiti, čeprav so za uspešen in zdrav razvoj hčere ključni.“ in da je tako „poleg plačila sodno določene preživnine za dobrobit hčere namenil še dodatnih 1.427,52 EUR“.

10. Upoštevaje ugovorna izvajanja dolžnika, da je založil sredstva za nakup vitaminov in plačilo testiranj, je pojasniti, da je glede na naravo terjatve, ki je predmet izterjave v obravnavani zadevi, eventualni pobot terjatev tudi sicer izključen (5. točka 316. člena Obligacijskega zakonika).

11. Da med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom nikoli ni bilo dogovora, da dolžnik ne plačuje preživnine, ampak na drug način prispeva k plačevanju upničinih življenjskih stroškov, je upnica decidirano navedla v odgovoru na ugovor, čeprav dolžnik obstoja dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti v ugovoru niti ni zatrjeval. Slednji je prvič trdil, da zakonita zastopnica upnice ni nasprotovala drugačni izpolnitvi obveznosti šele v vlogi z dne 13. 7. 2020, s katero je odgovoril na odgovor upnice na ugovor. Pri tem je bil po oceni sodišča druge stopnje kontradiktoren, saj je po eni strani trdil, da zakonita zastopnica upnice drugačnemu načinu izpolnitve preživninske obveznosti ni nasprotovala, hkrati pa je navajal, da je na sestanku na Centru za socialno delo izjavila, „da testiranj in vitaminov, ki jih N. predpisuje N. zdravnica v Avstraliji, ona ne bo plačevala iz prejete preživnine 320,00 EUR mesečno“. Pojasnil je tudi, da je „prav zaradi takšnih dejanj in namer zakonite zastopnice upnice […] v preteklosti zadržal del preživnine (t.j. razliko med plačanimi 250,00 EUR/mesečno in sodno določeno preživnino 320,00 EUR/mesečno, torej 70,00 EUR mesečno), da je s temi sredstvi lahko plačeval N. vitamine in testiranja“.

12. Pomanjkljive oziroma izostale trditvene podlage o konkretnih preživninskih obveznostih, ki naj bi jih v dogovoru z zakonito zastopnico upnice izpolnil s posameznim nakupom prehranskih dodatkov in plačilom laboratorijskih testiranj, dolžnik ne more ovreči s sklicevanjem na vsebino zapisnika o naroku za obravnavanje ugovora in predloga za nasprotno izvršbo z dne 2. 10. 2020, iz katerega izhaja, da je zakonita zastopnica upnice glede zneska 1.427,52 EUR povedala, da ta predstavlja del preživnine in da je zato dolžnik plačeval 70,00 EUR manj preživnine, kot je določena z izvršilnim naslovom. Zakonita zastopnica upnica je s predmetno izjavo opisala ravnanje dolžnika, ki ji je namesto denarja kot del preživnine izročal vitamine, ni pa z njo določno in nedvoumno potrdila, da bi se s takšnim načinom poravnave preživnine tudi strinjala oziroma, da dolžnikovo postopanje ni bilo samovoljno, ampak je temeljilo na dogovoru. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da bi se sodišče prve stopnje, ki je bilo neposredno prisotno ob izpovedbi zakonite zastopnice upnice, takoj odzvalo, v kolikor bi ta v nasprotju s predhodnimi konsistentnimi trditvami upnice, da dogovora med zakonito zastopnico in dolžnikom ni bilo, insinuirala, da je z dolžnikom sklenila dogovor o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti.

13. Odločitev sodišča prve stopnje, da v preostalem delu ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne, je glede na obrazloženo pravilna. Ker sodišče druge stopnje ni spremenilo odločitve o ugovoru, je neutemeljen tudi poseg v stroškovno odločitev.

14. V skladu s prvim odstavkom 106. člena ZIZ je sodišče prve stopnje imelo pravno podlago za dovolitev izvršbe za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Pritožbena graja dovolitve izvršbe za izterjavo bodočih preživninskih terjatev je zato neutemeljena.

15. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in zavrnilni del II. točke ter IV. točko izreka izpodbijanega sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).