Jedro

Če se tožniku pridruži v pravdi nov tožnik, mora pravdo prevzeti v stanju, v katerem se nahaja. To pomeni, da se v primeru, ko je bil narok za glavno obravnavo že razpisan in prvi tožnik na narok že pravilno vabljen, šteje, da je vročitev opravljena obema tožnikoma.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo, potem ko je ugotovilo, da se nobena od pravilno vabljenih strank ni udeležila dveh zaporednih narokov.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ali ga ustrezno spremeni. V pritožbi navaja, da ni bilo podlage za presumpcijo umika tožbe. Zakonska presumpcija umika tožbe predvideva nepristop na dva pravilno razpisana naroka. V konkretnem primeru pa tožeča stranka na prvi narok dne 15.11.1999 ni bila pravilno vabljena, saj drugi tožeči stranki vabilo za ta narok sploh ni bilo vročeno. Zato tudi ni mogoče uporabiti določila 3. odst. 191. čl. ZPP, saj tožeča stranka na prvi narok ni bila pravilno vabljena.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 3. odst. 191. in 2. odst. 492. čl. ZPP. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje mora, kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi, prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, to pa pomeni, da vstopi stranka, ki se pridruži drugi stranki med pravdo, v enak procesni položaj kot ga ima ta stranka. V konkretnem primeru je bila na narok dne 15.11.1999 prva tožeča stranka že pravilno vabljena in je zato treba šteti, da je ob pristopu druge tožeče stranke k prvi tožeči stranki, druga tožeča stranka o naroku že obveščena. Na prvi narok dne 15.11.1999 pa ni pristopila nobena pravdna stranka, prav tako pa te tudi na drugi narok dne 24.1.2000, čeprav so bile na ta narok vse pravdne stranke pravilno vabljene. Zato je imelo sodišče prve stopnje podlago za izdajo sklepa iz 2. odst. 492. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.