Jedro

Tožniku ni uspelo dokazati, da bi bili razlogi za razrešitev na strani odvetnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka razrešila dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči (bpp) Odvetniško pisarno A. d.o.o. po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 148/2014 z dne 23. 12. 2014. V 2. točki izreka je odločila, da pravica do redne bpp tožniku, ki mu je bila dodeljena na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 148/2014 z dne 6. 6. 2014, preneha in se šteje, da mu nikoli ni bila odobrena.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 1482/2014 z dne 6. 6. 2014 dodeljena bpp za pravno svetovanje in zastopanje v še neuvedenem postopku zaradi vložitve tožbe zaradi neupravičene obogatitve. Za izvajanje je sodišče določilo B.B., odvetnika v ... Gre za pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 17/2014. Tožnik je 27. 11. 2014 vložil prošnjo za menjavo odvetnika B.B., ki ga je sodišče nato razrešilo dolžnosti in namesto njega določilo Odvetniško pisarno A. d.o.o. 14. 5. 2015 je nato odvetnik A. vložil prošnjo za razrešitev v zadevi Bpp 148/2014, saj svoje dolžnosti ni mogel izvajati. Tožnik je namreč hotel sam podajati navedbe na glavni obravnavi, prav tako pa se je na njej hotel zastopati sam. Čeprav je tožnika opozoril, kakšne pravne posledice ima lahko njegovo ravnanje, mu je le ta preko sms sporočila sporočil, naj poda zahtevo za razrešitev in naj mu izroči vso dokumentacijo. Odvetnik A. je zato ocenil, da svoje dolžnosti v konkretnem primeru ne more opravljati.

3. Skladno z načelom kontradiktornosti je bila zahteva odvetnika A. posredovana tožniku, ki je nanjo odgovoril in sodišču obrazložil, zakaj odvetnikom iz ... ali okolice ne zaupa. Tožnik je navajal določene povezave med odvetniki in sodniki, se zahvalil sodišču za sodelovanje in pojasnil, da se bo v bodoče zastopal sam. Odvetnik je vsa namigovanja in trditve iz tožnikove vloge zavrnil. Organ za bpp je pregledal delo odvetnika A. in ugotovil, da je upravičenca korektno zastopal. Ugotovil pa je tudi, da je očitno strokovno mnenje odvetnika v zadevi ter stališče tožnika do bpp v tolikšni meri neskladno, da nadaljnje sodelovanje ni mogoče. 4. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za bpp postavi drugega (deseti odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Enajsti odstavek 13. člena ZBPP pa določa, da če pristojni organ za bpp razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu bpp ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti bpp. Glede na navedeno je torej pravica tožnika do izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 148/2014 z dne 6. 6. 2014 prenehala in se šteje, da tožniku bpp ni bila odobrena.

5. Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odvetnik A. od prejšnjega odvetnika B.B. pridobil vso dokumentacijo, in ni predlagal nobene spremembe oziroma dopolnitve zadeve, prav tako ni zahteval, da bi se mu kakorkoli pojasnile določene okoliščine v zadevi. Tožnik odvetniku, ki ni preučil zadeve, ne more zaupati. Izraža tudi nezadovoljstvo z delom sodišč in dejstvom, da ga je sodišče vrglo iz hiše, ki jo je zgradil sam, s svojimi sredstvi. Ugotavlja, da če bo želel na sodišču uspeti, se bo moral zastopati sam. Sodišču predlaga, da sprejme sklep, da do odpovedi pooblastila in posledično razrešitve odvetnika A. ni prišlo zaradi razlogov na strani prejemnika bpp, zato pravica do bpp tožniku ni prenehala.

6. Tožena stranka je sodišče poslala upravne spise, v odgovoru na tožbo pa sodišču predlagala, naj tožbo zavrže kot prepozno.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi (tožba je vložena pravočasno) je sporna odločba tožene stranke, s katero je organ za bpp na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP razrešil Odvetniško pisarno A. d.o.o., ki je bila dodeljena tožniku za izvajanje bpp. Citirana določba določa, da če pristojni organ za bpp razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu bpp ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti bpp. Deseti odstavek citiranega člena določa, da postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za bpp postavi drugega.

9. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbe 30. člena ZBPP, prav tako pa sodišče ni zaznalo bistvenih kršitev upravnega postopka. Tožena stranka je svojo utemeljitev obrazložila z razlogi, ki imajo podlago v upravnem spisu. Sodišče se zato v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge tožene stranke in jih v tem postopku ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tudi po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bil odvetnik B.B. razrešen naloge izvajanja bpp na zahtevo tožnika oziroma zaradi nesodelovanja in nezaupanja tožnika, namesto njega pa je bil postavljen odvetnik A., ki je iz razlogov, ki so v odločbi natančno navedeni, zahteval svojo razrešitev.

10. Sodišče ugotavlja, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi bili razlogi za razrešitev na strani odvetnika. Iz upravnih spisov ne izhaja, da odvetnik upravičenca ne bi korektno zastopal. Prav tako ne drži tožnikov ugovor, da mu odvetnikova pojasnila niso bila poslana v izjavo. Očitno je med tožnikom in postavljenima odvetnikoma prišlo do nezaupanja in tako do nezmožnosti sodelovanja. Sodišče opozarja tudi na navedbe samega tožnika, da med njima z odvetnikom ni več zaupanja in da je tudi sam predlagal razrešitev ter na njegovo izjavo, da se bo v postopku pred sodišči, če bo želel priti do svojega premoženja, moral zastopati sam.

11. Tožena stranka je torej pravilno presodila, da so razlogi za razrešitev na strani tožnika. Tožniku je bila dana možnost, da se o predlogih za razrešitev izjasni, za svoje trditve pa je podal le pavšalne navedbe.

12. Sodišče je zato na podlagi določb 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.