Jedro

V obravnavanem primeru revident zelo hudih posledic izkazal z navedbami, da bo zaradi izpodbijane sodbe normalna raba hiše onemogočena in bo v hišo lahko prišel le iz zraka. Zavrnitev zahtevka za določitev funkcionalnega zemljišča namreč ne pomeni, da revident nima (javne površine) oziroma da si ne more urediti dostopa do svoje nepremičnine (služnostna pot, nujna pot).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik dne 30. 3. 2009 vložil revizijo, ki ji je priložil spričevalo o opravljenem pravosodnem izpitu. Dovoljenost revizije utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za izredno pomembno pravno vprašanje, o katerem je celo odločalo najvišje sodišče v državi. Izpodbijana sodba pa je zanj usodnega pomena, saj pomeni, da bo v hišo lahko prišel le iz zraka, s helikopterjem ali padalom.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote ... z dne 3. 10. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 23. 11. 2007. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikov zahtevek za določitev funkcionalnega zemljišča na nepremičnini s parc. št. 30/1 k.o... k objektu, ki se nahaja na nepremičnini s parc. št. 30/2 k.o... Ugotovljeno je bilo, da je zemljišče, na katerem naj bi se po tožnikovem predlogu določilo funkcionalno zemljišče, v lasti Občine ..., ki pa določitvi funkcionalnega zemljišča nasprotuje.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident v obravnavanem primeru ni opredelil spornega pravnega vprašanja, niti ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno. Če pa revident meni, da je pomembno pravno vprašanje, po katerem predpisu odloča upravni organ, Vrhovno sodišče pripominja, da o tem vprašanju že obstaja ustaljena upravnosodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v številnih zadevah (kot npr. I Up 780/2006 z dne 4. 3. 2009, I Up 954/2003 z dne 12. 7. 2006, I Up 1449/2004 z dne 24. 4. 2008) sprejelo stališče, da mora upravni organ glede na načelo zakonitosti (praviloma) odločiti po predpisih, ki veljajo v času njegove odločitve, in ne v času vložitve zahteve, razen, če poseben zakon ne določa drugače. Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, tega pa revident tudi ne zatrjuje.

7. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej.

8. V obravnavanem primeru revident zelo hudih posledic zase ni izkazal z navedbami, da bo zaradi izpodbijane sodbe normalna raba hiše onemogočena in bo v hišo lahko prišel le iz zraka. Zavrnitev zahtevka za določitev funkcionalnega zemljišča namreč ne pomeni, da revident nima (javne površine) oziroma da si ne more urediti dostopa do svoje nepremičnine (služnostna pot, nujna pot). Za pridobitev kakršnekoli stvarne pravice na nepremičnini pa sicer veljajo pravila stvarnega prava. Glede na navedeno revident ni izkazal obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.