Jedro

Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre.

Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe, zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 5. točki izreka tako spremeni, da sedaj glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15-tih dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pravdnega postopka v višini 211,08 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30.4.2010, opr. št. VL 57914/2010 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka (točka 1 izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 252,93 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila (točka 2 izreka sodbe). Tožbeni zahtevek za glavnico v znesku 28,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2007 do plačila je zavrnilo (točka 3 izreka sodbe), v preostalem delu je zaradi umika postopek končalo (točka 4 izreka sodbe), odločilo pa je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15-tih dneh od prejema odločbe povrniti stroške pravdnega postopka v višini 159,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 5 izreka sodbe).

2. Zoper 1. in 5. točko izreka sodbe se je pritožila tožeča stranka iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da tožeči stranki ni znano kateri del sklepa o izvršbi je sodišče razveljavilo in kateri del je ostal v veljavi (razveljavi se v 1. in 3. točki izreka), saj sklep v izreku nima točk. To je pomembno zlasti pri odločanju o izvršilnih stroških postopka – v tretjem odstavku izreka sklepa o izvršbi je odločitev o stroških (51,80 EUR) – sodišče je v tem delu sklep razveljavilo, v sodbi pa nato o teh stroških ni odločilo. S tem je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V 5. točki izreka izpodbijane odločbe je sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 159,28 EUR pravdnih stroškov. Ker je tožeča stranka v pravdi uspela, bi ji morala stroške povrniti tožena stranka in ne obratno. Tudi tu gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko se sodišče v odločbi glede odmere stroškov sklicuje na listino v spisu, strankam povzroča dodatne stroške. Stranka mora priti na sodišče, s tem pa ima poleg časovnega vidika tudi stroške s prihodom. Pritožnici tudi ni jasno, zakaj ji je sodišče priznalo le eno nagrado za narok, čeprav se je udeležila dveh narokov. Potrebno je ločevati pojem naroka od pojma glavne obravnave. Pri tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1993/2011 z dne 14.12.2011, ki je bila izdana po sporni odločbi Vrhovnega sodišča. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in 1. in 5. točko izreka sodbe tako spremeni, da bo jasno kateri del sklepa o izvršbi se razveljavi in nato tudi pravilno odmeri stroške, podrejeno pa sodbo v točki 1. in 5. razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Toženi stranka naj naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre – dejansko gre za prvo alinejo sklepa, kjer je tožniku naloženo, da v roku osmih dni, v meničnih in čekovnih sporih pa v roku treh dni, po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev in 3. točka oziroma alineja, kjer so bili stroški upnika odmerjeni na 51,80 EUR. Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve. Pritožba je po povedanem v tem delu neutemeljena.

5. Delno utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na 5. točko izreka sodbe, torej v delu glede odločitve o stroških postopka. Sodišče je navedlo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, a iz obrazložitve in dejstva, da je tožeča stranka v pravdi uspela, nedvomno izhaja, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne in izvršilne stroške (154/1 člen ZPP). Sodišče je pravdne stroške tožeči stranki odmerilo na 159,28 EUR, stroški izvršilnega postopka (v tem delu je bil sklep o izvršbi razveljavljen) pa so bili odmerjeni na 51,80 EUR. Skupaj tako stroški znašajo 211,08 EUR. Zaradi povedanega je pritožbeno sodišče točko 5 izreka sodbe ustrezno spremenilo in toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke.

6. Neutemeljena pa je pritožba tudi v tem delu glede načina in same odmere pravdnih stroškov. Pritožba je v tem delu pavšalna in zato neupoštevna. Sodišče pa je povsem pravilno in to v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi – tar. št. 3102 in po ustaljeni sodni praksi tožeči stranki priznalo nagrado le za en narok. Odločitev Višjega sodišča v Ljubljani na katero se pritožba sklicuje in je bila sprejeta po odločitvi vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 56/2011 ustaljene sodne prakse ne more spremeniti.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. in 155. člena. Tožeča stranka je delno uspela s pritožbo le glede stranske terjatve, zato sama krije svoje pritožbene stroške.