Jedro

Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo ZPIZ je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe (175. člen OZ). Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Zato je odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Mesečna renta, ki jo je od 1. 10. 2007 dalje dolžna plačevati tožeča stranka toženi stranki v znesku 43,70 EUR, ki zapade vsakega drugega v mesecu za pretekli mesec, katera je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 577/2007 z dne 13. 11. 2007, se od dne 7. 5. 2012 odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 327,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje." Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 196,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo mesečne rente, tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 399,55 EUR.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se izrek pravnomočne sodbe v zadevi opr. št. P 577/2007 glasi na neto znesek rente. Tožeča stranka je pravnomočno sodbo izvršila tako, da je tožencu izplačala prisojene zneske. V zadevi opr. št. P 577/2007 toženec ni zahteval bruto zneska rente niti mu takšni zneski niso bili priznani. Meni, da renta, do katere je bil upravičen toženec, ne predstavlja prejemka iz delovnega razmerja, ampak ima naravo odškodninske dajatve. V konkretnem primeru tožeče stranke k plačilu mesečne rente ni zavezovala delovnopravna zakonodaja, temveč pravnomočna sodna odločba, ki jo je v celoti izvršila. Toženec v pravnomočno končani zadevi ni zahteval bruto zneska rente in drugačna odločitev bi bila v nasprotju z enim temeljnih načel pravdnega postopka, določenim v 2. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Če bi vzdržalo stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka tožencu obračunati in plačati prispevke, bi bil toženec, ki je na svoj račun prejemal neto izplačila, neupravičeno obogaten. Ugotovitev sodišča, da bi se pravnomočna sodba opr. št. P 577/2007 morala glasiti na bruto znesek, ne more vplivati na odločitev, saj pravnomočnost sanira morebitne napake in zavezuje stranki kot tudi sodišče. Tožeča stranka vztraja, da so se zaradi upokojitve toženca spremenile okoliščine po izdaji pravnomočne sodbe. Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, zato so izpolnjeni pogoji za ukinitev rente. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, je pa na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

V skladu s 175. členom Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) lahko sodišče na zahtevo oškodovalca odpravi rento, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.

S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 577/2007 z dne 13. 11. 2007 je bilo tožeči stranki naloženo, da neposredno tožencu plača mesečno rento, ki je enaka izgubi pri plači, v znesku 43,70 EUR. Takšen izrek je povsem jasen, tožena stranka pa ga je izvršila tako, da je dosojeno rento - razliko v plači v znesku 43,70 EUR v celoti izpolnila tožencu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da se pravnomočna sodba glasi na neto znesek rente in da bi morala tožeča stranka obračunati prispevke na prisojeni znesek. Iz izreka pravnomočne sodbe takšna obveznost tožeče stranke ne izhaja. Tožeči stranki s pravnomočno sodbo ni bilo naloženo, da od zneska 43,70 EUR odvede še prispevke za toženčev račun. Ker prispevki za socialno zavarovanje od zneska 43,70 EUR očitno niso bili obračunani in plačani, se mesečna renta ni mogla upoštevati za izračun pokojninske osnove.

Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina v znesku 962,76 EUR od 1. 1. 2012 dalje. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe opr. št. P 577/2007. Pravilno pritožba opozarja, da od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Na podlagi navedenih ugotovitev je torej odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti, tako kot je razvidno iz izreka sodbe (5. alineja 358. člena ZPP).

Odločitev o pravdnih in pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Ker je tožeča stranka z zahtevkom uspela, ji mora toženec na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP plačati pravdne stroške. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo po specificiranem stroškovniku, upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), v višini 327,50 EUR (nagrada za postopek po tarifni številki 3100 159,90 EUR, nagrado za narok po tarifni številki 3102 v znesku 147,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR). Tožeči stranki so bili nadalje priznani tudi stroški pritožbenega postopka, in sicer nagrada za postopek po tarifni številki 3210 v znesku 196,80 EUR. Navedene stroške je toženec dolžan povrniti tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k boljši razjasnitvi stvari v postopku odločanja o pritožbi, toženec na podlagi prvega odstavka 155. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške, nastale z njegovo vložitvijo.