Jedro

S tem, ko je tožeča stranka v upravnem postopku zahtevala odložitev izvršitve upravnega akta pri organu, pristojnem za izvršbo, ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi po 1. odstavku 69. člena ZUS. Procesno predpostavko po navedeni določbi ZUS predstavlja le zahteva, ki jo je tožeča stranka vložila pri organu, pristojnem za izvršbo med upravnim sporom.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. 2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvršitev upravne odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote M. z dne 12.7.2005 do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu iz razlogov, določenih v 30. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Z navedeno prvostopno odločbo je bil tožeči stranki odrejen inšpekcijski ukrep - prepoved uporabe kovinske montažne hale, zgrajene na zemljišču, parcela št. 90/4 k.o. K.v. Zahtevo je tožeča stranka vložila dne 25.11.2005, skupaj s tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.9.2005, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper navedeno prvostopno odločbo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da je tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe zahtevo oprla na določbo 1. odstavka 69. člena ZUS. Za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe po navedeni določbi mora biti izpolnjena procesna predpostavka, to je, da je tožnik vložil zahtevo za odložitev izvršitve upravnega akta pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, to je pri organu, ki je pristojen za izvršbo upravnega akta in brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev o zahtevi. Ta procesna predpostavka pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni bila izpolnjena. Iz dokazil, ki jih je tožeča stranka priložila k tožbi, namreč izhaja, da je tožeča stranka dne 27.6.2005 hkrati s pritožbo zoper navedeni upravni akt predlagala odlog izvršbe. Predlagala je torej odlog izvršbe po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Predloga za odlog izvršbe, ki ga je tožeča stranka še pred vložitvijo tožbe vložila po določbi 293. člena ZUP, pa ni šteti za zahtevo v smislu 2. odstavka 30. člena ZUS. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, ne glede na njene izrecne navedbe, da zahteva izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, kar je utemeljevala s tem, da ji bo z izvršitvijo spornega upravnega akta nastala nepopravljiva škoda, obravnavati po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS. Sporni akt namreč, ne glede na to, da je predmet upravnega spora, pravno učinkuje, zato izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS niti ni možna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, in toženi stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno presojalo glede na določbo 1. odstavka 69. člena ZUS v povezavi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Da je tožeča stranka zahtevala izdajo začasne odredbe po navedeni določbi, izhaja iz podatkov spisa in niti ni sporno. Ker je predmet upravnega spora upravni akt, s katerim je bil tožeči stranki odrejen inšpekcijski ukrep, torej akt, ki se izvršuje po pravilih o izvršbi, določenih v ZUP, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da začasna odredba po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS niti ni mogoča. Namen začasne odredbe po tej določbi je namreč prav to, da se prepreči prisilna realizacija pravnega razmerja. Enak namen ima tudi zahteva za odlog izvršbe upravnega akta po določbi 293. člen ZUP. Vendar pa se odlog izvršbe po ZUP razlikuje od odložitve izvršitve upravnega akta po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS. Odlog izvršbe po ZUP je možen že takoj po izdaji prvostopne odločbe, ki še ni dokončna in se lahko izpodbija s pritožbo, medtem ko se odložitev izvršitve upravnega akta po 2. odstavku 30. člena ZUS lahko zahteva le med upravnim sporom. Samo taka zahteva pa, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, predstavlja procesno predpostavko za izdajo začasne odredbe na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS. In ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka take zahteve ni vložila, kar niti ni sporno, saj te ugotovitve tožeča stranka ne izpodbija, je pravilno pres odilo, da procesna predpostavka za izdajo zahtevane začasne odredbe ni podana. Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je moralo pritožbeno sodišče zavrniti. Za odločitev o stroških postopka v tem primeru, ko sodišče ni odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni podlage (23. člen ZUS).