Jedro

Za udeležbo pooblaščenca na glavni obravnavi prizna sodišče eno nagrado za narok ne glede na število narokov, ki so bili opravljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodbe (v I/3. točki izreka) potrdi odločitev o stroških postopka.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 17. 6. 2010 vročila tožeči stranki, nezakonita in se razveljavi (I/1. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo po odpovedani pogodbi o zaposlitvi ter jo od nezakonitega prenehanja pogodbe, to je od dne 2. 2. 2011 dalje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ in ji za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do ponovnega nastopa dela obračunati nadomestilo plače po odpovedani pogodbi, od nje odvesti davek in prispevke, nato pa ji izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za pretekli mesec ter ostale prejemke iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 8 dni (I/2. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 660,50 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti dalje do plačila pod izvršbo (I/3. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da je dolžna tožeča stranka povrniti stroške priči D.J. v znesku 36,30 EUR in jih nakazati na osebni račun št. ... pri ... banki, tožena stranka pa je dolžna povrniti stroške priči P.B. v višini 180,40 EUR, vse v roku 8 dni od dneva vročitve sodbe (II. točka izreka).

Tožeča stranka se je pritožila zoper sodbo v delu odločitve o stroških postopka (v I/3. točki izreka) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po določbi 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da sta bila v predmetnem sporu opravljana dva naroka za glavno obravnavo, na katerih se je zadeva obravnavala po vsebini. Vendar ji je sodišče za zastopanje po pooblaščenki zmotno priznalo nagrado po tar. št. 3102 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) le za en narok glavne obravnave. Na podlagi jezikovne razlage tarifne številke 3102 je edino mogoč zaključek, da je odvetnik upravičen do nagrade za vsak narok glavne obravnave. Sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2385/2010, ki je v celoti sprejelo takšno stališče. Zato predlaga, da ji pritožbeno sodišče za zastopanje po pooblaščenki v celoti prizna nagrado in stroške v znesku 941,30 EUR oziroma podrejeno, da odločitev v izpodbijanem delu sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo odločitev o stroških postopka v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje o stroških postopa pravilno odločilo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi pravnimi razlogi.

Po določbah ZOdvT je odvetnik upravičen do plačila nagrade za svoje delo, ko izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja med njim in stranko. Novost določitve odvetniških nagrad v primerjavi s prejšnjo Odvetniško tarifo je v tem, da odvetnik za svoje storitve ne prejme več nagrade za vsako posamezno dejanje, temveč je ta določena za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve. Tako lahko odvetnik zahteva nagrado v isti zadevi in na isti procesni stopnji le enkrat. Glede tega je pomembno, da nastopi zapadlost upravičenja do nagrade odvetnika z izdajo sklepa o stroških postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijanem delu sodbe, ko sodišče prve stopnje ni priznalo tožniku za zastopanje po pooblaščenki nagrade za vsak narok posebej. Z namenom določitve takšnega sistema nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi spora, je v določbah ZOdvT opredeljena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in posebna nagrada za sporazum. Kot eno izmed najpomembnejših novosti je ZOdvT uvedel plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi in ukinil nagrade za izvršitev posameznega opravila. Število posameznih pisanj oziroma vlog ne vpliva na višino nagrade. Enako velja za število posameznih narokov. Glavne tri nagrade so: nagrada za sporazum, nagrada za postopek in nagrada za narok.

ZOdvT je tako uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, pri čemer predstavlja izjemo od tega načela le na nagrada za narok v kazenskem postopku in postopku o prekrških. V navedenih dveh postopkih prejme odvetnik nagrado za vsak narok posebej, razen v predkazenskem postopku, v katerem ga udeležba na največ treh narokih upravičuje zgolj do ene nagrade za narok. Definicija nagrade za narok v upravnem postopku, postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdnem, nepravdnem in posebnih postopkih, je podana v tretjem delu Tarife (2. odstavek opombe 3). Ta nastane enkrat, ne glede na to, ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov. V kolikor bi bilo temu drugače, bi zakonodajalec to izrecno zapisal, kot je to storil v prej citiranih primerih.

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na odločitev v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2385/2010, ko naj bi se pooblaščencu v tej zadevi priznala nagrada za udeležbo na dveh narokih. Res je bila do sedaj o takšnih vprašanjih sprejeta neenotna sodna praksa. Vendar je pritožbeno sodišče v postopkih pri odločanju o upravičenosti pooblaščencev do nagrade vedno izhajalo iz stališča, da pripada odvetniku v skladu s tar. št. 3102 ZOdvT nagrada za udeležbo samo na enem naroku, ne glede na to, da je bilo v zadevi opravljenih več narokov. Takšno stališče je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (ki skrbi za enotno sodno prakso), ko je obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca. V sklepu, opr. št. II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011 je določilo, da je pravi pomen besedne zveze – nagrade za narok - iz tarifne številke 3102 ZOdvT, ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. To pa pomeni, da prejme odvetnik nagrado, ki je fiksna, ne glede na število opravljenih obravnav.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu sodbe (v I/3. točki izreka) potrdilo odločitev o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).