Jedro

Pritožba sama pove, da mora sodišče prve stopnje najkasneje v sodbi obrazložiti, zakaj je določene dokazne predloge zavrnilo. Pritožba tudi sama pove, da je sodišče prve stopnje takšno obrazložitev podalo.

Z izvlečki zgolj posameznih točk obrazložitve izpodbijane sodbe in pritožbeno osredinjenje na njih, pritožba ne more biti uspešna, saj izpodbijana sodba kot celota v ožjem obrazložilnem delu (od 13. točke dalje) na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov utemeljeno razloguje, da tožeči stranki ni bil prodan tiskarski stroj s stvarno napako niti ni bila pri sklepanju prodajne pogodbe prevarana.

Tožeča stranka kot strokovnjak na področju trgovanja s tiskarskimi stroji je opustila potrebno skrbnost pri pregledu stroja (6. člena OZ) in če bi bila dovolj skrbna, bi lahko ugotovila, da se ji prodaja stroj proizvajalca W. in ne proizvajalca R. in po stališču pritožbenega sodišča se zaradi opustitve skrbnega pregleda, ki se od nje kot profesionalnega kupca pričakuje, ne more sklicevati na to, da je bila s strani tožene stranke namenoma povzročena zmota.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 839,97 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 439/2017 z dne 10. 1. 2020 izreklo: ″I. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: ″Tožena stranka G. d.o.o., ..., ki jo zastopa K. P., je dolžna tožeči stranki W. nerazdelno vrniti znesek v višini 60.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od dne 1. 4. 2017 dalje do plačila.″ II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 7.168,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.″

2. Zoper to sodbo je po svoji pooblaščeni odvetniški pisarni pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in meni, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

Procesne okoliščine v zadevi

7. Tožeča stranka je v vlogi z dne 14. 1. 2019, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 15. 1. 2019 modificirala tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala plačilo samo še 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od 1. 4. 2017 dalje do plačila ter povrnitev stroškov postopka. Tožeča stranka je z navedeno modifikacijo zmanjšala tožbeni zahtevek ker je namesto prvotnih 60.000,00 EUR vtoževala 35.000,00 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da modifikacija tožbenega zahtevka procesno pomeni delni umik tožbe skladno z drugim odstavkom 188. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka lahko umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Tožena stranka je na modifikacijo tožbenega zahtevka odgovorila in v vlogi, prejeti na naroku dne 18. 1. 2019, ugovarjala tako temelju kot višini modificiranega tožbenega zahtevka. Ker tožena stranka v delni umik tožbe ni privolila, je sodišče prve stopnje moralo presojati o celotnem tožbenem zahtevku in je tožbeni zahtevek za plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2017 dalje do plačila kot neutemeljen zavrnilo. Predmet presoje je tako bil tožbeni zahtevek za plačilo 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2017 dalje do plačila ter stroški tega postopka.

Presoja sodišča prve stopnje

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke povrnitev kupnine, ker ji je prodala tiskarski stroj s stvarno napako, za katero je vedela in ker napake ni odpravila, je tožeča stranka kot kupec uveljavila jamčevalni zahtevek odstopa od pogodbe ((465. člen Obligacijskega zakonika1 v zvezi 468. členom Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju OZ)). Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala in trdila, da prodani tiskarski stroj ni imel stvarne napake.

9. Sodišče prve stopnje je povzelo, da tožeča stranka zatrjuje, da ji je v prvi polovici leta 2016 tožena stranka prodala tiskarski stroj Ryobi 524HX. Tožena je temu nasprotovala in trdila, da tožeči stranki ni nikoli ni prodajala tiskarskega stroja Ryobi 524HX, ker takšnega stroja nikoli ni imela v svoji lasti niti v posesti in je predmet prodaje bil tiskarski stroj proizvajalca WEIHAI printing machinery CO., LTD, model WIN524, številka 337, letnik 2007. 10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka izdala tožeči stranki za nakup tiskarskega stroja račun št. 00063 z dne 12. 5. 2016, kjer iz naziva blaga izhaja, da je predmet nakupa tiskarski stroj WIN 524, št. 337, letnik 2007, kupljen po sistemu videno kupljeno brez garancije za ceno 60.000,00 EUR. Tožeča stranka je kupnino plačala v dveh delih in sicer 16. 5. 2016 in 28. 6. 2016. Tožeča stranke je z mailom z dne 21. 4. 2016 prosila toženo stranko za podatke o stroju Ryobi, tožena stranka pa ji je odgovorila, da jih bo poslala, toda tudi iz maila z dne 13. 5. 2016 izhaja, da tožeča stranka še vedno govori o stroju Ryobi, četudi je tožena stranka dne 12. 5. 2016 že izdala račun, iz katerega je razvidno, da gre za nakup tiskarskega stroja WIN 524. V mailu z dne 1. 6. 2016 je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka pošlje načrt za priklop stroja na električno omrežje in načrt prostora stroja, nakar ji je tožena stranka poslala nekakšen prospekt za stroj Ryobi 524HXXP, ker tožena stranka ni imela original načrta za stroj Weihai WIN 524, načrt za priklop stroja na elektriko in dimenzije stroja pa sta bila enaka. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da listinska komunikacija med pravdnima strankama glede nakupa tiskarskega stroja kaže, da je tožeča stranka v mailih govorila o stroju Ryobi, medtem ko je tožena stranka izdala račun za stroj WIN 524, št. 337, letnik 2007, kjer ni navedeno, da gre za stroj Ryobi, tožeča stranka pa je račun plačala in tudi prevzela ter odpeljala tiskarski stroj.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prodaja potekala tako, da se je V. R. starejši (za tožečo stranko) oglasil pri toženi stranki v zvezi s prodajo tiskarskega stroja, si ga pogledal, ga poslikal in slike posredoval zakonitemu zastopniku tožeče stranke, svojemu sinu V. R. ml., tožeča stranka je stroj kupila in ga naprej prodala avstrijskemu kupcu S. kot tiskarski stroj Ryobi 524HX. V. R. si je stroj ogledal s končnim kupcem S. in serviserjem za avstrijskega kupca B. Na stroju, ki je bil predmet nakupa sta bili res dve reklamni nalepki Ryobi 524HX, vendar pa je na stroju bila originalna identifikacijska tablica, iz identifikacijske tablice je povsem jasno razvidno, da gre za stroj kitajskega proizvajalca WEIHAI, oznaka WIN524, št. 337, letnik 2007, kar je navedeno tudi na računu, ki ga je izdala tožena stranka po tožnikovem ogledu stroja. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je identifikacijska tablica osebna izkaznica stroja in omogoča vpogled v dokumentacijo stroja pri dobavitelju ali pooblaščenem serviserju. Omogoča sledljivost lastništva in servisiranja stroja, če je to izvajal pooblaščen serviser. Vpogled v identifikacijsko tablico je torej običajen in nujen postopek pri nakupu stroja, kot izhaja iz izvedenskega mnenja. Na stroju so bile tudi original oznake proizvajalca Weihai, ki jih ni mogoče odstraniti in kot je pojasnil izvedenec, so original oznake integrirane v pokrove in druge dele stroja ali pa privijačene ali prilepljene reliefne plošče z logotipi in oznakami proizvajalca in tipa stroja . Napis Wienhai se torej pojavlja na navodilih za delo s strojem, Katalogu rezervnih delov in identifikacijski ploščici. Da je tožeča stranka prejela navodila za delo s strojem Wienhai in katalog rezervnih delov izhaja iz samih navedb tožeče stranka. Napis win je viden na identifikacijski ploščici, na zaslonu komandne plošče in na napisu pod zaslonom. Logo WY je viden na zaslonu komandne plošče ter pod zaslonom.

12. Sodišče prve stopnje je ob dejstvih, ki izhajajo iz dokaznih listin, iz izvedenskega mnenja in glede na to, da si je tožnik (zanj R. starejši) stroj, ki je bil predmet prodaje večkrat ogledal (prvič, ko se je oglasil pri toženi stranki R. starejši in stroj fotografiral, drugič skupaj s kupcem S. ter njegovim serviserjem dne 11. 5. 2016, sodeloval pa je tudi pri demontaži stroja, ki je trajala dva dni 28. in 29. 6. 2016, opravljeno je bilo poskusno tiskanje), lahko nedvomno ugotovil, da je predmet prodaje stroj proizvajalca Weihai, Win 524, št. 337, letnik 2007 in ne stroj Ryobi 524HX, ne glede na komunikacijo med pravdnima strankama kot izhaja iz mailov in prisotnosti dveh neoriginalnih nalepk Ryobi 524HX na stroju in najkasneje ob ogledu stroja dne 11. 5. 2016, pričakovanja tožnika, da bo kupil stroj Ryobi 524 HX ne morejo biti več realna. Stroj si je tožnik (zanj V. R. starejši) takrat že drugič natančno ogledal, na stroju so bile original oznake in logo kitajskega proizvajalca Weihai, vključno z identifikacijsko tablico, kar tožniku ni moglo ostati neznano. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, pričakovanja tožnika, da bo kupil stroj Ryobi 524HX niti ne morejo biti realna, ker ta tip stroja letnik 2007 ne obstaja, kar bi tožniku, kot družbi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo tiskarskih strojev, vsekakor moralo biti znano. Predmet prodaje med pravdnima strankama je bil tiskarski stroj kitajskega proizvajalca Weihai, WIN 524, št. 337, letnik 2007, kar je bilo tožeči stranki ob nakupu stroja znano, oziroma ji ni moglo ostati neznano.

13. Neutemeljene so tudi navedbe tožeče stranke, da napis na tiskarskem stroju WIN 524 naj ne bi izkazoval, da gre za kitajskega proizvajalca, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da oznako WIN uporablja zgolj proizvajalec W., medtem ko proizvajalec R. nikoli ni uporabljal in tudi sedaj ne uporablja oznake WIN na svojih tiskarskih strojih. Tožnica bi tako že ob ogledu stroja kot tudi ob prejemu računa lahko vedela oziroma bi morala vedeti, da kupuje stroj kitajskega proizvajalca, saj je bilo na računu navedeno, da je predmet nakupa stroj WIN 524, št. 337, letnik 2007, torej stroj kitajskega proizvajalca WEIHAI.

14. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje so tudi potencialni kupci B. R., R. Č., A. J. in S. J. potrdili, da je tožena stranka prodajala tiskarski stroj WEIHAI, WIN 524, št. 337, letnik 2007, kar vse je bilo možno ugotoviti ob ogledu stroja, ker so na stroju bile original oznake in logotipi kitajskega proizvajalca Weinhai, WIN in logotipi WY, na stroju je bila identifikacijska kartica za ta stroj, ko se stroj prižge, se na zaslonu izpiše napis Weinhai, da je stroj bil rumenkasto sive barve, Ryobi pa je modre barve.

15. Tako je po zaključku sodišča prve stopnje neutemeljena trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ves čas vedela, da ne prodaja tiskarskega stroja, za katerega sta bili pravdni stranki dogovorjeni. Tiskarski stroj, ki ga je kupila tožeča stranka in ga je prodajala tožena stranka, ni imel stvarne napake. Tožena stranka je tožeči stranki prodala in izročila tiskarski stroj WIN524 kitajskega proizvajalca Weihai in ni mu prodajala stroj proizvajalca Ryobi 524HX. Tožeča stranka se, kot izhaja iz njenih navedb, ukvarja z nakupom in prodajo tiskarskih strojev, kar pomeni, da je strokovnjak za navedeno področje. Zato se od nje pričakuje, da pri nakupu in prodaji ravna s povprečno skrbnostjo strokovnjaka za nakup in prodajo tiskarskih strojev. Ob povprečni skrbnosti strokovnjaka, ki se ukvarja s prodajo tiskarskih strojev, kar tožeča stranka nesporno je, pa je lahko ugotovila najkasneje ob ogledu stroja, da tožena stranka prodaja stroj kitajskega proizvajalca. Stroj si je neposredno ogledala dvakrat in sodelovala pri demontaži. Od strokovnjaka je mogoče pričakovati, da si stroj skrbno ogleda. Iz identifikacijske tablice, ki je bila na stroju, kar so potrdile zaslišane priče in zakoniti zastopnik tožene stranke, je z gotovostjo lahko ugotovila, da gre za tiskarski stroj WIN524 kitajskega proizvajalca Weihai in ne za stroj proizvajalca Ryobi 524HX. Poleg tega je oznaka WIN524 bila tudi na računu št. 00063 z dne 12. 5. 2016, poleg letnika stroja in številke stroja, ki se je se ujemala tudi z identifikacijsko tablico na stroju.

16. Res drži, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, da iz maila tožeče z dne 21. 4. 2016 in 13. 5. 2016 in z dne 1. 6. 2016 izhaja, da je tožeča stranka stranka navajala stroj Ryobi, da je prejela specifikacijo od Ryobi 524HXXP, kakor tudi, da sta bili na tiskarskem stroju neoriginalni nalepki Ryobi 524HX, vendar pa so si tako tožeča stranka kot tudi njen kupec in serviser ogledali stroj, ki je bil predmet nakupa in izročen in iz identifikacijske tablice, ki je velikosti nekje 15x10 cm in se je nahajala na stroju, jasno izhaja, da gre za stroj kitajskega proizvajalca. Poleg navedenih nalepk Ryobi 524HX, so se na stroju nahajali tudi original logotip WEIHAIA, nameščeni na takšen način, da jih ni mogoče zbrisati iz stroja, vidni tudi na obeh ekranih, ko se izpiše in pojavi logotip WEIHAIA WIN tiskarski stroj. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je stroj Ryobi 524HX letnik 1997-2000 imel modre stranske pokrove med tiskovnimi členi, stroj WEIHAI WIN524, letnik 2007 in 2008 pa je imel temno sive stranske pokrove med tiskovnimi členi, oba sta bila sicer svetlo sive in bež barve, vendar ne nujno enakega odtenka. Zaslon na dotik je bil pri proizvajalcu Ryobi verjetno prvič uporabljen na stroju Ryobi 524HXXP leta 2002 za nastavitve naprave za obračanje pol. Stroj WEIHAI WIN524 imajo zaslon na dotik vsaj od leta 2007. Tožeča stranka je ne glede na maile in posredovano specifikacijo, lahko ugotovila, da gre za prodajo stroja WEIHAI WIN524, saj se stroja poleg vsega že navedenega razlikujeta tudi po barvi, Ryobi 524 HX nima ekranov na touch screen.

17. Sodišče je presodilo, da tožena stranka tako ni prodajala tiskarskega stroja Ryobi, temveč stroj kitajskega proizvajalca Weinhai, Win 524, zato o namenu tožene stranke, da pri tožniku povzroči zmoto glede lastnosti predmeta prodaje in jo tako pripravi k sklenitvi pogodbe, ni mogoče govoriti. Četudi tožeča stranka ne bi poznala kitajskega proizvajalca, bi ji navedeno dejstvo moralo vzbuditi dvom, da bi skrbneje in podrobneje pregledala stroj oziroma preverila dejstva, ki ji niso bila poznana. Tožeča stranka je namreč bila dolžna ravnati s skrbnostjo povprečnega strokovnjaka, ki se od nje pričakuje, saj se je profesionalno ukvarjala z nakupom in prodajo tiskarskih strojev. Tožeča stranka ni mogla biti v zmoti glede bistvenih lastnosti tiskarskega stroja (46. člen OZ)3. Prav tako tožena stranka tožeče stranke ni prevarala tako da bi jo držala v zmoti glede tipa tiskarskega stroja z namenom, da jo napelje k sklenitvi pogodbe (49. člen OZ)4. 18. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tudi kupnina 60.000,00 EUR , ki je bila med strankama dogovorjena za stroj kitajskega proizvajalca Wiehai, Win 524, ustrezna in ne držijo trditve tožeče stranke, da je previsoka, ker da je cena tiskarskega stroja Ryobi 524 HX enkrat višja od cene tiskarskega Wiehai, Win 524. Sledilo je izvedenskemu mnenju, da na ceno močno vpliva izvedba in opcijska dodatna oprema stroja in da se cene strojev posredujejo le kvalificiranim kupcem in je različna na različnih trgih, da pa je končna cena vedno rezultat pogajanj med strankama, kot je bilo tudi v konkretnem primeru. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je okvirna cena za Ryobi 524 bila leta 2016 približno 200.000,00 EUR (do 300.000,00 EUR), odvisno od dejanske izvedbe in dodatne opreme, prodan je bil tiskarski stroj Wiehai, Win 524, letnik 2007, za katerega je prodajna cena ustrezna.

19. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka ni prodala stvari s stvarno napako (459. člen OZ)5 in ni podana prodajalčeva odgovornost v smislu 465. člena OZ, saj je tožena stranka vseskozi prodajala stroj kitajskega proizvajalca Weihai, Win 524, št. 337, letnik 2007, kar je tožeča stranka zagotovo vedela, oziroma bi morala vedeti in tožena stranka ni odškodninsko odgovorna iz naslova stvarne napake, tožeča stranka pa tudi v ničemer ni bila prikrajšana.

20. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Presoja pritožbenega sodišča

21. Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni izvedlo vseh po tožeči stranki predlaganih dokazov. Tožnik je tako predlagal, da naj se za potrebe popolne in pravilne razjasnitve dejanskega stanja v predmetni zadevi zasliši pri M. H. Slednji dokazni predlog je tožnik podal za namenom pravilne in popolne razjasnitve okoliščin, povezanih z ugotovitvijo dejstva, ali je toženec tožnika glede nakupa stroja lahko prevaral ali ne. Tako je tožnik v zvezi s predlaganim zaslišanjem omenjene priče v spis vložil tudi elektronsko sporočilo predlagane priče M. H. z dne 06. 12. 2018 (v nemškem in slovenskem jeziku), iz katerega jasno izhaja, da je pri predmetnem tiskarskem stroju, ki ga je toženec tožniku prodal za kvalitativno zelo slab ponaredek stroja RYOBI, da edino kar je bilo na stroju pristno so bile nalepke RYOBI in da je njemu bilo takoj jasno, da gre za prevaro kot tudi, laik (torej oseba, ki se profesionalno ne ukvarja s servisiranjem teh strojev) pristnega (originalnega) RYOBIJA od ponaredka ne more razločiti. Tako je za odločanje v tem postopku še kako pomembno bilo zaslišanje predlagane priče, saj tožnik v tem postopku trdi, da je bil s strani toženca glede prodaje in nakupa tiskarskega stroja prevaran, zato je še toliko bolj pomembno, da bi se sodišče tekom dokaznega postopka seznanilo z vsemi dokazi in izpovedbami vseh prič, ki bi k razjasnitvi omenjenega dejanskega stanja lahko pripomogle . Iz smiselno enakih razlogov tožnik graja tudi odločitev sodišča o zavrnitvi po tožniku podanega dokaznega predloga za zaslišanje A. D. Tudi slednjo pričo je tožnik predlagal z namenom razjasnitve vseh pravno relevantnih okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev dejanskega stanja povezanega z vprašanjem ali je tožnik bil s strani toženca glede nakupa tiskarskega stroja prevaran ali ne. Res je, da se je do teh vprašanja v tem postopku delno opredelil izvedenec, vendar velja v tem zvezi izpostaviti predvsem izpovedbo izvedenca, ko je slednji bil zaslišan na glavni obravnavi in je sam povedal, da pred izdelavo konkretnega mnenja proizvajalca WEIHAI ni poznal in da tudi ni poznal oznak proizvajalca WEIHAI. Glede na izpovedano s strani izvedenca gre skleniti, da gre v konkretnem primeru za zelo specifično zadevo, in da očitno tudi sodni izvedenec za tiskarske stroje, od katere se pričakuje, da so mu poznani vsi produkti in proizvajalci tiskarskih strojev, tega znanja v celoti do izdelave mnenja ni imel in se je tako tudi izvedenec šele ob sami izdelavi mnenja mogel in moral seznaniti s karakteristikami tiskarskega stroja proizvajalca WEIHAI. Tudi sam izvedenec namreč ugotavlja, da je med pravdnima strankama ves čas bilo govora o stroji RYOBI in da se je stroj WEIHAI pojavil šele kasneje, torej po tem, ko je bil sprožen sodni postopek. Vse to več kot očitno potrjuje trditve tožnika, podane v tem postopku, in sicer, da je toženec tožniku dejansko prodajal stroj RYOBI, ga glede tega pustil v takšnem prepričanju in da se je šele kasneje izkazalo, da kupljen stroj ni bil proizvajalca RYOBI, temveč njegova cenena kopija. Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da je izvedba substancirano predlaganih dokazov nepotrebna, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, v skladu s katerim mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (5. člena ZPP). Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče seveda sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, vendar mora biti zavrnitev (ustavno) upravičena ter ustrezno obrazložena. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče tako zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če pa sodišče ne izvede substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

22. Pritožbeni očitek o arbitrarni in ne obrazloženi zavrnitvi dokaznih predlogov, kot jih je podala tožeča stranka in ki so po mnenju pritožbe odločilni za pravilno ugotovitev zatrjevanega pravnega dejstva, da je tožena stranka tožečo stranko prevarala in jo je držala v zmoti glede predmeta nakupa in je zato tožečo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku ter storilo bistveno kršitev po 8.točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen.

23. Pritožba sama pove, da mora sodišče prve stopnje najkasneje v sodbi obrazložiti, zakaj je določene dokazne predloge zavrnilo. Pritožba tudi sama pove, da je sodišče prve stopnje takšno obrazložitev podalo. Pritožba pa meni, da so razlogi sodišča prve stopnje arbitrarni, s tem ko sodišče prve stopnje navede, da je dejstva, ki jih z zavrnjenimi dokaznimi predlogi dokazuje tožeča stranka, ugotovilo iz izvedenskega mnenja ali pa do so dokazni predlogi nerelevantni za konkretni spor.

24. Pritožba pove, da sme sodišče prve stopnje dokazni predlog (med drugim) zavrniti, če šteje, da je dokazni predlog nepotreben, ker je dejstvo že dokazano ali če je dokaz nerelevanten, ker dejstvo ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno.

25. Prav na prej navedeni okoliščini se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ko je navedlo (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče M. H. iz A., ker gre za pričo, ki bi vedela izpovedati zgolj o dejstvih med kupcem in tožečo stranko oziroma v zvezi z ugotovitvijo, kako je kupec (tretji S.) ugotovil, da ne gre za stroj znamke Ryobi, temveč za stroj znamke WEIHAI, navedeno pa za predmetni postopek, ki se nanaša na razmerje med tožečo in toženo stranko, ni pomembno (relevantno) ter da je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje A. D. v zvezi z karakteristikami, značilnostmi in vrednostjo tiskarskega stroja proizvajalca stroja WEIHAI za področje Nemčije, Belgije in Avstrije, saj se je do navedenih vprašanj (kolikor so relevantna za ta postopek) opredelil že izvedenec v svojem izvedenskem mnenju in je zaslišanje priče nepotrebno.

26. Po stališču pritožbenega sodišča so razlogi sodišče prve stopnje povsem pravilni in nikakor arbitrarni, saj se v sporu ni presojalo poslovno razmerje med tožečo stranko in njenim kupcem, dejstva glede tega, kateri stroj je tožena stranka prodajala in če je bil prodan stroj s stvarno napako in če je tožena stranka tožečo stranko prevarala, tako da jo je spravila v zmoto glede tipa stroja, ki ga je prodajala, pa je sodišče prve stopnje zadosti ugotovilo že na podlagi izvedenih dokazov. Utemeljeno se je sklicevalo tudi na izvedeni dokaz z izvedencem za grafično stroko, ki je ugotavljal vse relevantne okoliščine glede lastnosti stroja, ki je bil prodan, glede proizvajalca WIEHEI, glede proizvajalca RYOBI, glede možne zamenljivosti strojev in glede cene. Pritožbeni dvom v izvedenca, ki izhaja iz navedb, da tudi izvedencu proizvajalec WEIHEI pred izdelavo mnenja ni bil znan, ni utemeljen, saj tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izrazila dvom glede ustreznosti mnenja. Če pa pritožba s tem meri, da prav zato, ker proizvajalec WEIHEI izvedencu ni bil poznan, to odkazuje na dejstvo, da je tožena stranka tožečo stranko prevarala, pa gre za pravno vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje v zadostni meri ugotavljalo in ugotovilo na podlagi vseh dopuščenih in izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje pri zavrnitvi dokazov ni ravnalo arbitrarno in tožeče stranke ni prikrajšalo v pravici do izjave in se mu ni pripetila očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

27. Pritožba nadalje trdi, da je ključno vprašanje, na katerega je moralo sodišče prve stopnje v tem postopku odgovoriti, bilo (pravno) vprašanje ali je v konkretnem primeru v prodajnem postopku obravnavanega tiskarskega stroja s strani toženca šlo za namerno prevaro tožnika, s katero je toženec pod pretvezo, da tožniku prodaja stroj znamke RYOBI prodal nizkocenovni stroj znamke WEIHAI za ceno primerljivo stroju znamke RYOBI. Pritožba meni, da se sodišče prve stopnje s tem osrednjim vprašanjem ni kaj dosti ukvarjalo, saj se je do tega vprašanja opredelilo le v eni točki obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer v točki 21, tudi sicer pa je ocena tekom postopka izvedenih dokazov s strani sodišča pomanjkljiva in nepopolna, kar rezultira tudi v napačni in nezakoniti odločitvi sodišča. V tem zvezi pritožba graja obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, saj je do zaključka, da namen prevare toženca ni obstajal prišlo očitno zgolj na podlagi izpovedb zaslišanih prič, ki jih je predlagal toženec (R., Č., J., J.). Tožnik izpostavlja, da gre pri slednjih pričah za priče toženca, njegove poslovne partnerje. Že iz tega razloga je po prepričanju tožnika njihova verodostojnost vprašljiva. Tudi sicer pa tožnik izpostavlja, da so te priče znale izpovedati le o tem, kateri stroj naj bi bil predmet prodaje med tožencem in njimi, kar je za odločanje o zahtevku tožnika v tem postopku povsem irelevantno, ničesar pa niso mogle in znale izpovedati konkretno o tem, o stroju katerega proizvajalca sta se dejansko pogovarjala tožnik in toženec. Tako slednje priče niso znale in tudi niso ničesar izpovedale o tem, ali je tožnik tožencu prodajal stroj kot stroj znamke RYOBI ali stroj znamke WEIHAI. Kaj konkretno so se omenjene priče s tožencem pogovarjale je za ugotavljanje vprašanje, kateri stroj je toženec prodajal tožniku brez vsakršne vrednosti. Glede na povezanost omenjenih prič s tožencem pa tožnik niti ne izključuje možnosti, da so slednje priče za potrebe konkretnega postopka pričale v korist toženca. Tako sodišče prve stopnje v sodbi ne pojasni, zakaj je večjo vero poklonilo tožencu in z njegove strani predlaganim pričam kot pa izpovedbi tožnika in z njegove strani predlaganim pričam, pri čemer ne gre spregledati, da so izpovedbe prič toženca celo v nasprotju s tem, kar izhaja iz pisnih listin - torej, da je med tožnikom in tožencem potekal dogovor izključno o tiskarskem stroju proizvajalca RYOBI in da toženec tožnika nikoli ni kontaktiral ali se nanj obrnil glede stroja proizvajalca WEIHAI. Tako je tekom postopka ostalo v celoti nejasno in tudi nedokazano kdo dejansko te priče so, ali morda gre za znance toženca kot tudi, ali je sploh res, da so se vse navedene priče za nakup obravnavanega stroja sploh zanimale. Četudi je sodišče prve stopnje dokazno ocenjevalo izpoved zgoraj omenjenih prič, ne gre spregledati dejstva, da je sodišče v tem zvezi v celoti spregledalo vse listinske dokaze, ki jih je tožnik vložil v spis in iz katerih jasno in nedvomno izhaja, da je toženec tožniku v odkup in prodajo ponujal tiskarski stroj znamke RYOBI in da o stroju znamke WEIHAI nikoli ni bilo govora, (predložena SMS sporočila, navodila za uporabo stroja, katalog delov stroja za priklop na elektriko...). Sodišče prve stopnje zato na podlagi izpoved prič, ki niso znale izpovedati ničesar o tem kateri stroj je toženec tožniku prodajal, ni moglo priti do zaključka da ″o namenu toženca, da je od vsega začetka imel namen prevarati tožnika, ga držati v zmoti, da bi sklenil predmetni posel, ni mogoče govoriti″ oziroma je takšen zaključek v nasprotju z dokazi, ki se v spisu nahajajo. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje povsem napačno dokazno ocenilo za odločanje v tem postopku naslednja ključna dejstva in sicer: a) da je med pravdnima strankama v času prodaje tiskarskega stroja bilo ves čas govora o tiskarskem stroju proizvajalca RYOBI (kar potrjuje tudi izvedenec), b) da so se na tiskarskem stroju nahajale nalepke proizvajalca RYOBI (za kar je izvedenec pojasnil da takšno samovoljno nameščanje ni dopustno), c) da je tožniku s strani toženca bila izročena edinole tehnična dokumentacija za stroj proizvajalca RYOBI (in to celo po tem, ko je toženec tožniku izdal račun), d) da na računu ni bil naveden proizvajalec stroja WEIHAI (na računu je bila zgolj oznaka WIN, ki nima posebnega pomena-kar ugotavlja tudi izvedenec).

28. Pritožbeni očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja glede zatrjevane prevare s strani tožene stranke je neutemeljen, saj pritožba s svojimi obširnimi in ponavljajočimi navedbami trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje kot izključno upoštevne dokaze glede ugotavljanja obstoja zatrjevane prevare šteti le dokazne listine, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, zlasti pa sms sporočila tožeče stranke,ki govorijo le o tiskarskem stroju Ryobi, da so predloženi le načrti za Ryobi stroj, dejstvo obstoja dveh nalepk Ryobi na stroju, ki ga je tožena stranka prodajala in za katerega se je izkazalo, da ne gre za tiskarski stroj Ryobi in pa izpovedbe prič R. st., B. in S., če bi jih le zadosti dokazno ocenilo, pa jih ni.

29. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokaznega zaključka o neobstoju namena prevare ni podalo le v 21. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in svojih zaključkov ni podalo le na podlagi dokazne ocene izpovedb štirih potencialnih kupcev istega stroja, pri čemer pritožba neutemeljeno šele v pritožbi očita njihovo verodostojnost in dejstvo, da so izpovedovale v korist tožene stranke, ker so njeni poslovni partnerji, temveč je temeljito dokazno ocenilo vse izvedene dokaze in se dokazno opredelilo do vseh trditev in ugovorov obeh pravdnih strank. Z izvlečki zgolj posameznih točk obrazložitve izpodbijane sodbe in pritožbeno osredinjenje na njih, pritožba ne more biti uspešna, saj izpodbijana sodba kot celota v ožjem obrazložilnem delu (od 13. točke dalje) na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov utemeljeno razloguje, da tožeči stranki ni bil prodan tiskarski stroj s stvarno napako niti ni bila pri sklepanju prodajne pogodbe prevarana.

30. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo tako izpovedbo prič R. st., B. in S. (14. točka,16. Točka izpodbijane sodbe), vendar pa je pravilno ugotavljalo dejansko stanje na podlagi dokazne ocene tudi vseh ostalih izvedenih dokazov in pritožbeno sodišče dokazno oceno sprejema kot celovito in popolno.

31. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki prodajala tiskarski stroj Wiehai, Win 524, letnik 2007 in ne Ryobi 524HX, kar vse je tožeča stranka kot strokovnjak na področju prodaje tiskarskih strojev lahko ugotovila. Sklicevanje še sedaj v pritožbi na obstoj prevare le na podlagi njenih lastnih sms, ko uporablja ime Ryobi in na dve nalepki Ryobi na prodajnem stroju ter navodila za montažo elektro instalacij, na navedbo v računu le Win ne pa Wiehi, ob obstoju vseh drugih dokazov predvsem pa izvedenskega mnenja, in pri slednjem sklicevanje na to, da je izvedenec pojasnil, da je iz spisa ugotovil, da se je pred pravdo omenjal pretežno stroj Ryobi, pa ne more ob temeljiti dokazni oceni omajati dvom v njeno pravilnost in posledično pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni prevarala tožeče stranke glede tipa stroja ki ji ga je prodala in tudi stroj ni imel zaradi tega stvarne napake.

32. Obširne pritožbene trditve o tem, kako sodna praksa opredeli obstoj prevare po 49. členu OZ so neupoštevne, ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru na podlagi vseh izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki prodajala tiskarski stroj Wiehai, Win 524, letnik 2007 in ne Ryobi 524HX, in ji ta stroj tudi izročila. Stroja Ryobi 524 letnik 2007 ji niti ne bi mogla prodati, ker se Ryobi 524HX po letu 2002 niso več proizvajali, toženi stranki pa prevarantskih namenov ni mogoče očitati s tem, ko ni tožeče stranke izrecno opozorila na dve sporni nalepki in na to, da tožeča stranka napačno uporablja izraz Ryobi v sms sporočilih. Tožena stranka je tožeči stranki omogočila celovit pregled tiskarskega stroja še pred prodajo in kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ki je v celoti pritrdilo navedbam tožene stranke, so na tiskarskem stroju vse oznake in značilnosti, ki v celoti potrjujejo, da se je prodajal stroj Weihei. Končno ni sporno, da je tožeča stranka tiskarski stroj, ki ga je kupila pri toženi stranki , prodala S. in po razdrtju pogodbe s S., prodala kupcu v Uzbekistanu kot tiskarski stroj Weihei Win 524, letnik 2007 za ceno 25.000,00 EUR in zato tudi ustrezno modificirala tožbeni zahtevek. Pritožba poskuša sicer izkriviti izvedensko mnenje glede oznake Win, ko navaja, da je izvedenec zapisal, da to oznako uporablja 7 skupin proizvajalcev tiskarskih strojev v 30 različnih izvedbah, dejansko pa je izvedenec zapisal (mnenje z dne 6. 9. 2019, stran 8, listna številka 187 - hrbet spisa): ″Oznaka Win, ki jo uporablja proizvajalec Wiehei Printing Machinery Co. Ltd, nima posebnega pomena oziroma meni ta ni poznan. Oznako Win uporablja za 7 skupin tiskarskih strojev v 30 različnih izvedbah, verjetno pa pomenijo ″napredno, zmagovalno″ tehnologijo ... Proizvajalec tiskarskih strojev Ryobi Limited (od leta 2014 RMGT) ni uporabljal in tudi sedaj ne uporablja oznake WIN na svojih tiskarskih strojih″.

33. Pritožbeno sodišče meni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka kot strokovnjak na področju trgovanja s tiskarskimi stroji opustila potrebno skrbnost pri pregledu stroja (6. člena OZ6) in če bi bila dovolj skrbna, bi lahko ugotovila, da se ji prodaja stroj proizvajalca Weihei in ne proizvajalca Ryobi in po stališču pritožbenega sodišča se zaradi opustitve skrbnega pregleda, ki se od nje kot profesionalnega kupca pričakuje, ne more sklicevati na to, da je bila s strani tožene stranke namenoma povzročena zmota. Dejanja, ki jih tožeča stranka očita toženi stranki, in ki naj bi pomenila dejanja prevare (dve neoriginalni nalepki Ryobi, navodila za elektro instalacije za Ryobi in sms sporočila tožeče stranke, v katerih tožeča stranka uporablja ime Ryobi, tožena stranka pa jo na pomoto ne opozori) nikakor ne pomenijo prevare, ker tožeči stranki ni bilo onemogočeno, da bi jih preverila, pogodba pa je bila sklenjena šele po ogledu, ki ga je opravila tožeča stranka in ki je tako imela v celoti možnost preveriti vse lastnosti predmeta prodaje.

34. Pritožba končno neutemeljeno očita, da se sodišče prve stopnje ni izjasnilo glede realne vrednosti stroja, ki je bil prodan tožeči stranki in glede trditve tožeče stranke, da je toženec kupnino 60.000,00 EUR lahko izposloval le na način, da je tožniku posredoval lažne podatke o stroju, ki je bil predmet prodaje in da ga je prevaral glede proizvajalca stroja, saj ni nobenega logičnega in razumnega zaključka za to, da bi tožnik za stroj proizvajalca WEIHAI plačal več, kot pa je znašala nabavna vrednost, po kateri je ta stroj kupil toženec. In tega seveda tožnik nikoli ne bi storil oziroma je ceno 60.000,00 EUR plačal, ker je bil s strani toženca prevaran, da je predmet prodaje stroj proizvajalca RYOBI.

35. Sodišče prve stopnje se je glede cene stroja izjasnilo (22. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in če je to pritožba spregledala, ne more očitati, da je zato sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni zaključilo, da tudi neprimerna cena kaže na prevaro s strani tožene stranke.

36. Pritožbeno sodišče po vsem navedenem ugotavlja, da ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne in svoje, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo kot neutemeljen.

37. Pritožba izreka o stroških konkretno ne izpodbija, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti zmotne uporabe materialnega prava.

38. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP)

39. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

40. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 839,97 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

41. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo skladno z OT in priznalo po tarifni številki 21/1 stroške odgovora na pritožbo 1125 točk, po 11. členu OT 22,5 točk za materialne stroške, kar skupaj zanaša 1147,50 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 688,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 839, 97 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. 1 Določba 465. člena OZ se glasi: ″Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznost, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.″ 2 Določba 468. člena OZ se glasi: ″(1) Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znižanje kupnine; 3. odstopi od pogodbe. (2) V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. (3) Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.″ 3 Določba 46. člena OZ z naslovom Bistvena zmota se glasi: ″(1) Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. (2) Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. (3) Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva. (4) Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.″ 4 49. člen OZ z naslovom Prevara se glasi: ″1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena. (2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode. (3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. (4) Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.″ 5 Določba 459. člena OZ z naslovom Kdaj gre za stvarne napake se glasi: ″Napaka je stvarna: 1. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet; 2. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; 3. če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; 4. če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.″ 6 6. člena OZ se glasi: ″(1) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja). (2) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).″