Jedro

Upoštevaje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je oseba jasno izrazila, da terapije ne misli sprejemati, njeno pritožbeno zagotovilo, da je pripravljena jemati zdravila, ne more predstavljati zadostne podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebi, katere sprejem se predlaga, omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se jo najdlje do 19. 5. 2016 zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana.

2. V pritožbi zoper navedeni sklep odvetnica osebe, katere sprejem je bil predlagan, uveljavlja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zdravstveno stanje se mu je že do obiska sodniške komisije toliko izboljšalo, da zadržanje na zdravljenju ni več potrebno. Pripravljen se je zdraviti še naprej, sam in ne v ustanovi, pripravljen je redno jemati tablete, injekcije ali depo zdravila. Niti pred prihodom na Psihiatrično kliniko niti sedaj ni samomorilen. Na ograjo ni zlezel zaradi samomora. Rad je svoboden in za svoje preživetje lahko poskrbi sam. Še naprej se bo preživljal s prodajo časopisa Kralji ulice. Predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in da se ga odpusti z zaprtega oddelka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je bila oseba sprejeta na zdravljenje 28. 4. 2016 in da je bila ob sprejemu psihotična in nekritična, - da je bil pred tem že sedemkrat na zdravljenju zaradi neopredeljene shizofrenije, - da je bil sprejet na zdravljenje po poskusu samomora, - da so se v razgovoru z oddelčnim psihiatrom in z izvedencem razkrile preganjalne blodnje, - da je pri njem zaslediti spremenjen odnos do realnosti, ki se kaže tudi v odsotnosti realnega načrtovanja prihodnosti in da je v takem stanju poskušal narediti samomor, - da ne izraža več aktivne samomorilnosti, a ta v ozadju doživljanja še ni povsem izključena, in da je za stabilizacijo zdravstvenega stanja potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom še tri tedne, - da upoštevaje njegovo izjavo, da terapije ne misli prejemati, druga oblika pomoči ni možna, - da se je oseba po vseh dosedanjih hospitalizacijah, ki so trajale v povprečju mesec dni, psihično dovolj dobro uredila, da je bila odpuščena z minimalno terapijo ali depojem.

5. Očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen. Sodišče je ocenilo izjavo osebe, da s tem, ko je splezal na most, ni nameraval narediti samomora. Glede na to, da je ob sprejemu sam povedal, da je hotel skočiti (čeprav ve, da ne bo umrl), je kasnejšo izjavo, da je na ograjo zlezel, ker je tam spoznaval višjo resnico, ocenilo kot racionalizacijo ravnanja. Upoštevaje ugotovitve o obstoju duševne bolezni in preganjalnih blodenj je taka ocena tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna. Tudi dejstvo, da se je osebi stanje izboljšalo že do izvedbe naroka v tej zadevi, je bilo ocenjeno in se ustrezno odraža v zaključku o trajanju potrebnega zdravljenja. Upoštevaje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je oseba jasno izrazila, da terapije ne misli sprejemati, njeno pritožbeno zagotovilo, da je pripravljen jemati zdravila, ne more predstavljati zadostne podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

6. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1.) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 2.) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in 3.) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

7. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da ugotovljeno dejansko stanje daje podlago za zaključek o obstoju z zakonom določenih pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Oseba je zaradi duševne bolezni, zaradi katere ni sposobna obvladovati svojih ravnanj, ogrozila svoje življenje, odprava vzrokov pa zahteva tritedensko zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom.

8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

9. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.